Ameriški državljani so že 4. novembra za novega predsednika s prepričljivo večino izvolili Baracka Obamo oziroma izbrali elektorje, ki bodo to storili v njihovem imenu. Šele 15. decembra pa bo njihova volja postala uradni rezultat predsedniških volitev. V skladu z več kot dvestoletno ameriško tradicijo se novembra izvoljeni elektorji (volilni možje) natanko 41 dni po volilnem dnevu zberejo v prestolnicah ameriških zveznih držav in načelno v skladu z mandatom volivcev oddajo svoj glas posebej za predsednika in posebej za podpredsednika.

270

Toliko elektorskih glasov je potrebnih za zmago na predsedniških volitvah.

Tako bo Barack Obama predvidoma prejel 365 elektorskih glasov, njegov republikanski tekmec John McCain pa 173. Po proceduri bodo nato elektorske glasovnice iz posameznih zveznih držav v zapečatenih pisemskih ovojnicah poslane v Washington, kjer jih bodo na skupni seji obeh domov zveznega kongresa 6. januarja 2009 odprli, razvrstili in razglasili izid.

Decembrske elektorske volitve veljajo že po tradiciji za golo formalnost, ki le potrdi izid novembrskih volitev, kljub pa so vsaj teoretično možna presenečenja. Zvezna ustava namreč elektorjev ne zavezuje, da glasujejo tako, kot so jim pred tem naložili volivci. Je pa velika večina zveznih držav v svojo ustavo zapisala, da se elektorji ne smejo izneveriti volji volivcev. Toda ker so elektorske volitve tajne, možnost presenečenj v končni instanci ni izključena.

Običajno elektorji ene zvezne države enotno glasujejo za istega predsedniškega in istega podpredsedniškega kandidata, le elektorski glasovi držav Maine in Nebraska se proporcionalno razdelijo glede na izid novembrskih volitev.