Netrajnostno kmetovanje, širjenje mest in onesnaževanje so glavni krivci

Največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, so netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje, so na svoji uradni spletni strani zapisali v Evropski agenciji za okolje (EEA), na habitate pa vplivajo še onesnaževanje zraka, vode in zemlje ter čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

"Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč prispeva k poslabševanju polnaravnih habitatov, kot so travinja, in tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine," so zapisali na EEA.

Le 15 % ocenjenih habitatov na ravni EU je dobro ohranjenih, 81 % pa jih je v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti. Pri traviščih, sipinah ter šotiščih, barjih in močvirjih je opaziti močan trend slabšanja habitatov, medtem ko se pri gozdovih najpogosteje kažejo izboljšave. V primerjavi s predhodnim poročevalskim obdobjem se je delež habitatov v slabem stanju ohranjenosti povečal za 6 %.

Članice EU zaostajajo z izvajanjem direktiv o naravi

"Naša ocena je pokazala, da je treba za varstvo zdravja in odpornosti evropske narave ter dobrega počutja ljudi temeljito spremeniti naš način pridelovanja in uživanja hrane, upravljanja in uporabe gozdov ter grajenja mest. Ta prizadevanja je treba okrepiti z boljšim izvajanjem in izvrševanjem okoljevarstvenih politik, osredotočanjem na obnavljanje narave ter vse bolj ambicioznim podnebnim ukrepanjem, zlasti v prometnem in energetskem sektorju," je poudaril Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Opozorili so tudi, da nekatere države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv EU o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Poleg tega po podatkih poročila EEA večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih. Po njihovih ugotovitvah jih čaka negotova usoda, če se stanje ne bo spremenilo. 

A v EEA opozarjajo, da splošni napredek ne zadostuje, da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Kot so pojasnili, od treh glavnih proučevanih skupin še posebej zaostajajo habitati in ptice, medtem ko je bila pri skupini neptičjih vrst skoraj dosežena ciljna vrednost.

Približno polovica (47 %) od 463 vrst ptic v EU ima dobro stanje ohranjenosti, kar je 5 % manj kakor v zadnjem obdobju poročanja 2008–2012. Delež ptic v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti se je v zadnjih šestih letih povečal na 7 % in tako znaša 39 %.

"Še vedno izgubljamo svoj vitalni sistem, ki vzdržuje življenje"

"Ta ocena stanja narave je najizčrpnejši pregled zdravja narave, kar jih je opravila EU. Zelo nazorno kaže, da še vedno izgubljamo svoj vitalni sistem, ki vzdržuje življenje. Kar 81 % habitatov na ravni EU je v slabem stanju, pri tem pa se najbolj poslabšujejo šotišča, travišča in sipine. Nujno moramo izpolniti zaveze iz nove strategije EU za biotsko raznovrstnost, da bi obrnili ta trend poslabševanja za dobro narave, ljudi, podnebja in gospodarstva" je poudaril komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.

Čeprav prepočasi, pa poročilo vendarle kaže na pozitiven razvoj, predvsem na nacionalni ali regionalni ravni, za več vrst in habitatov je bilo namreč ugotovljeno izboljšanje stanja. Kot ugotavljajo v EEA, ima omrežje Natura 2000 pozitivne učinke za številne živalske in rastlinske vrste in habitate. "Obalni in sipinski habitati, ki jih Natura 2000 bolje pokriva, imajo denimo boljše stanje ohranjenosti kakor habitati, ki so slabše ali najmanj pokriti," so pojasnili.

Pozitiven premik pa predstavlja tudi število in površina območij, zaščitenih v omrežju Natura 2000, ki sta se v zadnjih šestih letih povečala, EU pa je dosegla svetovne ciljne vrednosti, saj je zaščitenih približno 18 % njenega ozemlja in skoraj 10 % morskih območij.

dezurni@zurnal24.si