To je skušala nadškofija Allentown zapreti že pred 15 leti, vendar je Vatikan po pritožbi odločil drugače, zdaj pa naj bi jo zaradi pomanjkanja sredstev dokončno zaprli.

Slovenijo je zastopal konzul Marko Rančigaj iz Washingtona, somaševal pa je frančiškanski pater Martin Krizolog iz New Yorka, kjer njegovi cerkvi sv. Cirila prav tako grozi zaprtje.

Dobitnik slovenskega reda za zasluge Stefan Antalics, ki je kot vedno pred obredom nosil slovensko zastavo, je z zlomljenim glasom obujal spomine na čase, ko so njihovi predniki z lastnim delom in denarjem zgradili cerkev in jo opremili tudi s pomočjo župnij v Sloveniji.

Zavzel se je za nadaljevanje boja in spomnil, da so imeli "zadnjo" mašo pred zaprtjem cerkve že pred 15 leti, vendar so leta 2012 s pomočjo odvetnika dobili pritožbo v Vatikanu, čeprav je bila zmaga le delna.

Vatikan je razveljavil zaprtje cerkve, nadškof Allentowna je to upošteval, a dovolil, da je cerkev odprta le za pogrebe in na dan zavetnika cerkve sv. Jožefa.

Cerkev se menda prodaja za 170 tisoč dolarjev

Odbor faranov cerkve sv. Jožefa ne namerava odnehati in išče možnosti za ohranitev poslopja kot cerkve, morda tudi muzeja ali za kakšen drug namen, ohraniti pa nameravajo vsaj steklena okna, ki so jih ob gradnji cerkve pred 110 leti darovali rojaki iz nekdanje domovine.

Župnija je sicer v začetku leta ugotovila, da nima več sredstev za vzdrževanje cerkve in za potrebno obnovo. Odboru slovenske cerkve je zagotovila, da ponudba za odkup po ugodni ceni - neuradno gre za 170.000 dolarjev - še vedno velja.

Cerkev, ki so jo na začetku 20. stoletja s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom zgradili slovenski priseljenci iz Prekmurja, deluje od leta 1914.

V Bethlehemu deluje tudi edina slovenska protestantska oziroma evangeličanska luteranska cerkev v ZDA, ki je prav tako na prodaj, vendar pa v tem primeru denar od prodaje ostaja verski skupnosti, ki se združuje z dvema protestantskima v skupno cerkev.

V Bethlehem so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na delo v železarno množično prihajali priseljenci predvsem iz srednje Evrope. Od Slovencev so prihajali zlasti Prekmurci.

Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih.

dezurni@styria-media.si