V škotskem Glasgowu se danes začenja podnebna konferenca COP26, ki ji bo prisostvovalo 26.000 udeležencev iz več kot 140 držav. Konferenca nosi velik pomen za dosego globalnega dogovora o načinih spoprijemanja s podnebnimi spremembami oziroma dokončanje knjige pravil za implementacijo pariškega sporazuma iz leta 2015.

Novih dogovorov ni za pričakovati, bistvo pogajanj bo v dosegi konsenza o načinu implementacije pravil in ukrepov in dosegi multilateralnosti. Eden ključnih ciljev konvencije je doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050, pri čemer izstopata Indija, ki se k temu noče zavezati, in Kitajska, ki je zavezo premaknila v leto 2060. Povedno je tudi dejstvo, da kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Glasgowu ne bo osebno, naj pa bi bila prisotna preko video povezave. Odsotna bosta tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro in iranski predsednik Ebrahim Raisi.

Britanski minister Alok Sharma, predsedujoči konferenci, je ocenil, da prihodnji dnevi prinašajo zahtevnejše delo kot leta 2015. Kot je dejal, ostajajo še najtežja vprašanja.

Države še niso na zadovoljivi poti 

Glavna podnebna pogajalka na COP26 pri ministrstvu za okolje in prostor Tina Kobilšek je pred konferenco razložila, da ima Slovenija kot predsedujoča država EU ''precejšnje naloge, ki se tičejo interne EU koordinacije kot tudi predstavitve EU navzven.''

EU kot prioritete po besedah Kobilškove izpostavlja ambicijo blaženja, ambicijo prilagajanja, podnebno financiranje in dokončanje t.i. knjige pravil za implementacijo pariškega sporazuma.

Kolektivno države pogodbenice še niso na zadovoljivi poti omejevanja ogrevanja ozračja. ''Sintezno poročilo o nacionalno določenih prispevkih (NDP, op.p.) kaže, da so predloženi NDP-ji ohrabrujoči, vendar kolektivno nismo v tirnicah za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija. Napredek je neenakomeren, približno 50 držav svojih poročil še ni oddalo, med njimi veliki onesnaževalci, kot so Kitajska, Indija, Savdska Arabija, Južna Afrika,'' je nakazala Kobilškova in dodala, da se bo ob trenutnih zavezah temperature ozračja do konca stoletja dvignila za 2,7 stopinje Celzija.  

"Največji problem je bil doseči dogovor pri časovnih okvirjih, na koliko let morajo države podpisnice prilagajati svoje nacionalne cilje za dosego skupnega cilja omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija," je pogajanja o časovnih okvirih orisal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Znotraj EU je bil dosežen dogovor, da je to na pet let, kar bo EU zastopala tudi v pogajanjih.

Svoje ambicije bi še posebej morale povečati države G20, k čemur stremi tudi podnebna diplomacija EU in Združenega kraljestva, ki predseduje COP26 skupaj z Italijo. Velika Britanija je trenutno edina država, katere podnebni cilji ustrezajo ciljem zmanjšanja segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija – vsaj na papirju.

Foto: Andrej Leban Izpust toplarna okolje co2 narava onesnaževanje

Kjučna bodo pogajanja za implementacijo in predvsem vprašanje člena 6

Pogajanja glede implementacije trajajo že več let, zato bo tudi to eden izmed glavnih poudarkov v Glasgowu. ''Eden izmed ciljev tako predsedstva Združenega kraljestva kot Slovenije kot predsedujoče EU je, da bi prišli do dogovora za implementacijo pravilnika, pri čemer je ključno vprašanje člena 6 in določitev pravil za uveljavitev mednarodnih ogljičnih trgov za trgovanje z enotami zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ta knjiga pravil naj bi vključevala tudi celovita in učinkovita navodila za pripravo nacionalnih prispevkov, pravila za krepitev transparentnosti in preglednost pri poročanju in preračunavanju zniževanj emisij,'' je pojasnila glavna slovenska pogajalka.

Člen 6 je ključen tudi zaradi dejstva, da naj bi bili na njegovi podlagi določeni prispevki namenjeni tudi financiranju za prilagajanja, predvsem za države v razvoju in najbolj ranljive, kot so na primer male otoške države. Pogajanja se bodo tako osredotočila na operativnost pravil in ukrepov.

Agenda obsega tudi pogovore o problematiki podnebnega financiranja, pri čemer je potrebno izpostaviti implementacijo pravil o zavezi mobilizacije 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe za pomoč državam v razvoju, ki zaenkrat ostaja neizpolnjena zaveza. Je pa po besedah Kobilškove prišlo v zadnjih tednih do povečanje zavez tudi s strani EU in ZDA, ki jih je predsednik Joe Biden vrnil k Pariškemu sporazumu.

V zvezi s finančnimi vidiki Pariškega sporazuma bo COP26 pomenil tudi preboj z začetki pogovorov o določitvi novih kolektivnih finančnih ciljev po letu 2025. Poznavalci trdijo, da do zaključkov v Glasgowu ne bo prišlo, saj naj bi pogajanja potekala do leta 2024. 

Generalni sekretariat Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) je pred dnevi objavil posodobljeno poročilo o prostovoljnih zavezah. 143 pogodbenic od skupno 192, ki je predložilo dokumente, naj bi skupne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšalo za okoli devet odstotkov glede na leto 2010. Upoštevajoč vse razpoložljive nacionalne zaveze 192 pogodbenic bi svet do leta 2030 glede na 2010 povečal izpuste toplogrednih plinov za 16 odstotkov. S tem bi se do konca stoletja globalna temperatura zvišala za 2,7 stopinje Celzija.

Slovenija bo predstavljala EU in interno usklajevala njena stališča

Podnebna konferenca se bo začela z dvodnevnim zasedanjem voditeljev držav in vlad, sledila bodo tehnična pogajanja, v drugem tednu pa so načrtovana pogajanja na ravni ministrstev in sklepna faza pogajanj na politični ravni. Konferenca bo trajala do 12. novembra, ko bo predvidoma sprejeto končno poročilo.

V slovenski delegaciji je 54 članov. Na uvodnem zasedanju jo bo vodil premier Janez Janša, v drugem delu pa okoljski minister Andrej Vizjak. "Biti želimo zgled in vodilna celina pri spopadu s podnebno krizo, tako na področju prilagajanja kot preprečevanja vzrokov za nastanek podnebnih sprememb," je izpostavil Vizjak.

Stroški so ocenjeni na približno 1,2 milijona evrov, v večjem delu so povezani z obveznostmi, ki jih ima Slovenija kot predsedujoča Svetu EU. Večinoma gre za stroške najema prostora in opreme za paviljon EU.

Slovenija bo kot predsedujoča država Svetu EU zastopala in predstavljala EU, skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, vodila pogajanja z ostalimi državami ter usklajevala stališča držav članic EU. Interne koordinacije bodo predvidoma potekale večkrat dnevno.

Vprašanje jedrske energije ni del direktnega dela pogajanj.

Foto: Profimedia Tovornjaki in onesnaževanje

Znanost je nedvoumna

"Pred nami je odločilno obdobje do leta 2030," je poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V tem obdobju morajo biti izvedeni vsi nastavki, vsa zapiranja, vse novogradnje za ničelne izpuste do 2050. Časa torej ni več veliko. "Ne smemo gledati do leta 2050 ali konec stoletja. Zato je tudi Evropa sprožila program Pripravljeni na 55, ki za Evropo do leta 2030 predvideva 55-odstotno znižanje izpustov. Nekaj takega bi moral storiti cel svet," je dejala in opomnila, da je svet v zadnjih petih letih prepad med obljubami in delovanjem zmanjšal za le 11 odstotkov.

Pri sprejemanju odločitev ne gre zgolj za zmanjševanje izpustov, gre za prilagajanje, za kar pa so potrebna finančna sredstva.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je v novem avgustovskem poročilu izpostavil močan poudarek človeka oziroma antropoloških vplivov na podnebne spremembe. Scenariji so jasni, natančnejše adaptacije modelov za posamezne regije pa bodo še nekaj let v pripravi. ''Novi IPCC scenariji verjetno še nekaj časa ne bodo na voljo v takšni meri, da bi jih lahko vključili naše kalkulacije, saj potrebujejo še regijsko adaptacijo, to pa zahteva še nekaj znanstvene energije. Mislim pa, da bistveno ne bodo vplivali na situacijo znanja, ki ga posedujemo danes. Družbeno-ekonomski del, na katerem bazira ta novi scenarij, je nekaj, na kar še vedno nimamo zadostnih odgovorov,'' meni agrometeorologinja Andreja Sušnik iz ARSO. Kljub temu bi morali s prilagajanjem začeti že danes.

Okolje Podnebni znanstveniki prižigajo nove rdeče alarme

Podnebne spremembe bi bilo potrebno sprejeti kot del razvoja

In kje je Slovenija na svoji poti prilagajanja podnebnim spremembam? Pred leti smo sprejeli strateški okvir za prilagajanje, ki pa se ni redno posodabljal. Potrebne so sistemske rešitve in konkretno ukrepanje, svarijo strokovnjaki in okoljevarstveniki.

Kritike so prisotne tudi na račun ciljev, ki niso dovolj ambiciozni, saj se pri snovanju ukrepov večkrat zgolj nanašamo na okvire EU, kot tudi na samo implementacijo le- teh. Kajfež Bogatajeva ob tem poudarja, da bi se tudi gospodarstvo moralo zavedati, da je to edina pot naprej. Primeroma je navedla, da je investicija v prilagajanje precej manjši strošek kot sanacija hudega neurja, ki lahko bremeni BDP tudi do 1 %. Tudi zato je potrebna uvedba nove gospodarske paradigme z nacionalnim konsenzom, saj bi politika morala obravnavati podnebno tematiko ločeno od vsakdanjega političnega boja.

Evropa k problemu emisij prispeva zgolj 10 odstotkov na globalni ravni, po drugi strani pa gre pri podnebnih pogajanjih predvsem za diplomatske spretnosti. EU ima na tej točki močne vzvode, kako pripraviti ZDA, Kitajsko in druge gospodarsko močne države do ukrepanja. Kajfež Bogatajeva ravno tu vidi priložnost in prednost EU.