Svet ECB je sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja.

Višina predvidenega septembrskega dviga bo odvisna od posodobljenih napovedi inflacije. Če bodo vztrajale trenutne ocene o inflaciji ali se bodo te še poslabšale, bo bolj izrazito zvišanje "primerno". Za naprej osrednji organ denarne politike evrskega območja kot primerno vidi "postopno, a vztrajno nadaljnje zviševanje ključnih obrestnih mer". Dinamika bo odvisna od podatkov in ocen o gibanju inflacije.

Lagardova je novinarjem povedala, da ECB v naslednjih mesecih načrtuje "niz dvigov obrestnih mer" v boju proti inflaciji, ki bo po oceni sveta ECB še daljše obdobje ostala "neželeno povišana". Po besedah predsednice se namreč julijski dvig ne bo takoj poznal na inflaciji.

Maja je bila ta na letni ravni v evrskem območju pri 8,1 odstotka, srednjeročni cilj ECB je dva odstotka. V danes objavljenih najnovejših napovedih ECB za letos pričakuje 6,8-odstotno inflacijo, prihodnje leto pa 3,5-odstotno. Oboje je bistveno višje od marčnih napovedi.

Inflacijski pritiski so vse bolj razširjeni po različnih sektorjih, narašča tudi osnovna inflacija. V ECB že opažajo začetek prelivanja visoke rasti cen v rast plač, kar prinaša tveganje t. i. inflacijske spirale, ko rast cen in plač ena drugo medsebojno krepita.

Napoved letošnje rasti BDP v evrskem območju je ECB medtem glede na marec znižala za dodatnih 0,9 odstotne točke na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,7 odstotne točke na 2,1 odstotka. Toliko naj bi dosegla tudi v 2024. Mednarodni denarni sklad bo verjetno spet znižal napoved letošnje gospodarske rasti, so sporočili in dodali, da se številne države spogledujejo z recesijo.

Odločitev so pričakovali

Na sklepe ECB se je danes po seji vlade odzval tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič. Odločitev po njegovih besedah ni nepričakovana, prihaja pa celo malo pozneje od pričakovanj.

"Jasno je, da se proti tako visoki inflaciji lahko boriš predvsem na ta način," je dodal in opozoril, da so tudi zaradi tega trenutne razmere v Sloveniji po eni strani zelo dobre, po drugi pa zelo nevarne. Nadeja se, da bo državi s fiskalno politiko uspelo zaostrovanje denarne politike kompenzirati, da gospodarstvo ne bo trpelo. "Bo pa seveda imelo vpliv, ker drugače pri krotenju inflacije ne gre," je bil jasen.

dezurni@styria-media.si