"Tako kot je raznoliko življenje na Zemlji, je morda tudi v vesolju. Morda je Bog ustvaril tudi druga bitja, celo inteligentna. To ne nasprotuje naši veri, saj je Božja stvariteljska svoboda neskončna, mi pa je ne moremo omejevati," je pred kratkim dejal glavni vatikanski astronom in jezuit Jose Gabriel Funes, ki upravlja vatikanski observatorij.

"Tako kot imamo zemeljska bitja za 'brate' in 'sestre', ni razloga, da ne bi govorili o 'nezemeljskem bratu', saj smo vsi del stvarstva," je pojasnil Funes za časnik L'Osservatore Romano.

Vseeno pa Funes dvomi, da bi Jezus lahko obiskal tudi Nezemljane, saj je po cerkvenih naukih učlovečenje enkraten in neponovljiv dogodek. Ne dvomi pa, da so tudi vesoljci, če obstajajo, na nek način deležni Božje milosti.

	Vsi smo del stvarstva. Jose Gabriel Funes

Biblija za znanost ni vir
Biblija ni znanstvena knjiga, in iskanje znanstvenih dejstev o vesolju in njegovem nastanku ne izključuje vloge Boga pri stvarjenju sveta, je Funes zavrnil strogo držanje nauka o stvarjenju, kot je opisan v Bibliji.

Po njegovem mnenju je teorija velikega poka najbolj razumna razlaga o nastanku vesolja. "Vseeno pa verjamem, da je Bog ustvaril vesolje in da naš obstoj ni naključje," dodaja.

Čas za končanje nesoglasij
Funes je ob tem Cerkev in znanstveno skupnost pozval, naj pozabita na štiri stoletja stare razprtije, ki jih je sprožil Galileo Galilei s teorijo, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Zaradi tega so ga oblasti prisilile, da je zanikal svojo teorijo, ki je nasprotovala uradnemu nauku Cerkve, o Zemlji kot centru sveta.

"Cerkev je na nek način priznala svoje napake. Mogoče bi lahko zadevo rešila boljše, vendar je zdaj čas, da z dialogom in sodelovanjem zacelimo te rane," je dejal Fumes.  Leta 1992 je papež Janez Pavel II. sodbo Galileu razglasil za napačno, do nje pa naj bi prišlo zaradi "tragičnega medsebojnega nerazumevanja".