Kot posledica vojne v Ukrajini bi se mednarodne cene hrane in hrane za živali lahko zvišale med osem in 20 odstotki, je objavila Agencija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.
Agencija izpostavlja, da za zdaj ni jasno, ali bo napadena država uspela pobrati pridelke tekom potencialno dolgotrajnega vojaškega spora. Poleg tega obstaja nejasnost okrog izvoza ruske hrane. Agencija ocenjuje, da od 20 do 30 odstotkov pridelkov ne bo posajenih ali jih ne bodo uspeli pobrati.
Dodajajo, da je Rusija največji svetovni izvoznik, Ukrajina je peta. Skupaj zagotavaljata 19 odstotkov svetovne ponudbe ječmena, 14 odstotkov pšenice in štiri odstotke koruze, kar je več kot ene tretjine svetovnega izvoza žitaric.
Prav tako se pričakuje, da bo vojaški spor povečal število podhranjenih ljudi na svetu za od osem do 12 milijonov do leta 2023.
Janša: Lačni ne bomo
Kot je znano, ob prihodu na neformalni vrh Evropske unije v Versaillesu se je včeraj na rastoče cene prehrane odzval tudi slovenski premier Janez Janša, ki je izpostavil, da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a da lačni ne bomo.
Rast cen hrane je po Janševih besedah delno posledica vojne, delno pa rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo na Ukrajino. Janša je spomnil, da je EU s skupno kmetijsko politiko po zadnjih podatkih zagotovila več kot 80-odstotno evropsko samozadostnost.
Tudi Slovenija se je po njegovih navedbah v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri in ima v blagovnih rezervah zaloge za te turbulentne čase. Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.
ah indijci in kitajci bodo kupovali vec od rusov kot doslej. evropejci pa vec ameriske koruze.
Ukrajina nas bo zasipala s pšenico.
On že ne.