Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je danes dejal, da bi bil naftni embargo odločitev, ki bi prizadela vse. "Tak embargo bi imel resne posledice za svetovni energetski trg, imel bi tudi zelo hude negativne posledice za Evropo," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Predstavniki več članic Unije, med njimi Poljske in baltskih držav, so se v zadnjih dneh namreč zavzeli za popolno prekinitev trgovanja z Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. Nekatere druge članice, med njimi Nemčija, ki je energetsko zelo odvisna od Rusije, temu za zdaj nasprotujejo.

Nenavadno Padajo kot hruške: poglejte, koga ciljajo ukrajinski ostrostrelci!

K prekinitvi trgovanja z Rusijo je Unijo danes pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Prosim, ne sponzorirajte vojaškega orožja te države, Rusije. Ne dajajte evrov okupatorjem. Zaprite jim vsa pristanišča. Ne izvažajte jim blaga. Odpovejte se energentom. Pritisnite na Rusijo, da bo zapustila Ukrajino," je dejal v videonagovoru.

O nadaljnjih sankcijah proti Rusiji danes v Bruslju razpravljajo zunanji ministri unije, o tem bodo govorili tudi voditelji Unije na srečanju v četrtek in petek, ki se ga bo udeležil ameriški predsednik Joe Biden.

ZDA so sicer ta mesec že napovedala prepoved uvoza nafte in plina iz Rusije. A, kot je opozoril Peskov, jih ta ukrep precej manj prizadene kot Evropo. "Za Evropejce pa bo težko," je dodal.

Foto: Epa plinski terminal zemeljski plin

Zunanji ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o možnosti nadaljnjih sankcij proti Rusiji, ki ji očitajo "množične vojne zločine" v Ukrajini. Eno ključnih vprašanj je, ali oziroma kdaj bo unija prepovedala uvoz ruske nafte in plina.

"Kar se dogaja v Mariupolju, je ogromen vojni zločin," je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell ob prihodu na zasedanje. To ni vojna, tudi vojna ima namreč svoje zakone, to je uničevanje države, to je moralno povsem nesprejemljivo, je izpostavil.

Video Pogled na apokalipso s ptičje perspektive

Nekatere članice, zlasti baltske države in Poljska, pozivajo k temu ostremu ukrepu, druge so bolj zadržane in izpostavljajo, da je treba najprej zagotoviti dosledno izvajanje doslej sprejetih sankcij in preprečiti, da bi se jim Kremelj lahko izognil, tudi s pomočjo Kitajske.

Med državami, ki pozivajo k ostrim sankcijam, je Litva. "Neizogibno je, da začnemo govoriti o energetskem sektorju, zlasti o nafti, saj je to največji prihodek za ruski proračun," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Za EU po njegovih besedah ruske nafte ni težko nadomestiti. Landsbergis je ob tem posvaril pred oklevanjem s sankcijami, saj da bi bilo to zelo slabo sporočilo tistim, ki se borijo v Ukrajini. Pozval je, naj države Ukrajini namesto upanja in molitev pošljejo obrambne sisteme stinger in javelin ter naj se upošteva dejstvo, da Kitajska doslej ni pokazala, da je na pravi strani zgodovine.

Tudi slovenski zunanji minister Anže Logar se je ob prihodu za zasedanje zavzel za ostrejše sankcije - za zaprtje pristanišč in za prepoved uvoza energentov. Znova se je tudi zavzel za jasno perspektivo članstva v EU za Ukrajino ter za to, da EU v Kijev pošlje posebnega odposlanca. Tudi Slovenija bo v Kijev poslala odpravnika poslov, je povedal.

Poleg zasedanja zunanjih ministrov bo danes v Bruslju tudi skupno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov, ki naj bi sprejeli strateški kompas, vizijo obrambnega razvoja unije. Ta med drugim vključuje vzpostavitev zmogljivosti za hitro odzivanje z do 5000 vojaki do leta 2025.