Vrednost spletne valute bitcoin po drastičnem padcu v decembru znova raste. Potem ko je njena vrednost padla na celo 421 ameriških dolarjev (309 evrov), jo je zdaj mogoče kupovati ali prodajati po okoli 1000 ameriških dolarjev (917 evrov). Novembra lani, ko je dosegla rekord, je bila vredna 1250 ameriških dolarjev (917 evrov).

"Glede gibanja vrednosti valute v prihodnosti je težko karkoli pametnega napovedati. Vse skupaj je ena velika neznanka," pravi Jure Forstnerič z revije Monitor. "Bitcoini so končno omejeni, kar pomeni, da bi morala v teoriji končna cena rasti, a po drugi strani vsakič, ko se vplete kakšna država ali finančna institucija in oteži trgovanje v neki večji državi, njena vrednost pade."

Padec povzročila Kitajska

Padec vrednosti valute v decembru je sprožila napoved Kitajske, da bo njeno uporabo prepovedala finančnim institucijam in nato še upravljalcem plačilnih storitev. Obenem je iz Norveške prišla vest, da se bitcoin v državi ne šteje za pravi denar, temveč kot obdavčljivo premoženje. Zdajšnji skok v vrednosti se je zgodil, potem ko je ameriški razvijalec spletnih iger Zynga napovedal, da bo začel sprejemati virtualno valuto kot plačilno opcijo.

Januar, mesec za rast

Po drugi strani se z bitcoinom zdaj dogaja to, kar se dogaja z delnicami v januarju, ki praviloma rastejo. "Decembra ljudje zapravljajo, zato prodajajo delnice, januarja pa začnejo spet vlagati v druge stvari, tudi v bitcoin," pojasnjuje Forstnerič.

Bitcoin je prišel v obtok v začetku leta 2009, ko so ga "zagrabili" predvsem računalničarji in špekulanti, danes pa ga uporablja vse več podjetij, tudi lokali. "Večinoma gre za kupovanje prek spleta in uporabo pri računalniško bolj podkovanih uporabnikih," pravi Forstnerič. Kot dodaja, zaenkrat ni nobene zares velike spletne strani, ki bi neposredno podpirala bitcoine, a je mogoče prek drugih spletnih strani kupiti darilne bone. Tudi denimo za Amazon.

V Sloveniji neurejeno

V Sloveniji po njegovih podatkih še ni podjetja, ki bi poslovalo z bitcoini, kar onemogoča tudi davčna zakonodaja. Kupuje in prodaja jih lahko le končni uporabnik. Če bi se področje pri nas uredilo, bi se po oceni Forstneriča nanje verjetno gledalo kot na neke vrste vrednostne papirje.