Wikipedia bo mrknila

Foto: Žurnal24
Foto: Žurnal24 main
Wikipedia, globalna internetna enciklopedija, bo jutri za 24 ur ugasnila svojo angleško stran iz protesta zaradi predlagane ameriške zakonodaje, ki bo po mnenju kritikov v imenu boja proti piratstvu po vsem svetu bistveno ogrozila spletno svobodo govora in možnost inovacij.
Oglej si celoten članek

Obiskovalci, ki bodo jutri od polnoči po ameriškem vzhodnem času (6.00 po srednjeevropskem) dostopali do s 25 milijoni dnevnih uporabnikov daleč najbolj brane različice Wikipedie, bodo namesto želenih informacij naleteli le na opozorilo o kratenju pravic, ki jih predvideva predlagana zakonodaja, zraven pa bo poziv, naj kontaktirajo in protestirajo pri svojem predstavniku v ameriškem kongresu.

Wikipedia je najbolj vidni član v kampanji, ki so se ji sicer pridružile tudi nekatere druge strani, med bolj opaznimi sta še Reddit.com ali Cheezburger, poroča Reuters. Wikipedia je v akcijo vstopila potem, ko je za 24-urni mrk glasovala večina piscev in urednikov v tej za javnost odprti skupnosti.

Iskalniki ne bi več smeli voditi na piratske strani

Ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales je na vprašanje, zakaj nasprotuje predlagani zakonodaji, odgovoril, da bo ta zelo ogrozila odprtost interneta.

Če bodo kongresniki zakonodajo sprejeli, bodo namreč internetne družbe v ZDA dolžne blokirati dostop tujim spletnim stranem s ponudbo vsebin, ki kršijo ameriško zakonodajo o avtorskih pravicah. To pa se ne nanaša zgolj na filme, glasbo in programsko opremo, temveč bi imela ohlapna zakonodaja lahko hude pravne posledice tudi za Wikipedio, ki se zanaša predvsem na odprtost in soustvarjanje vsebin.

Zakonodaja naj bi bila tudi precej strožja do internetnega oglaševanja, spletni iskalniki pa med rezultati ne bi več smeli prikazovati zadetkov, ki bi vodili do spornih vsebin. Strani, ki bodo osumljene, da pomagajo širiti piratske vsebine, pa se bodo znašle na črni listi.

Velikani: Kot na Kitajskem

Tako zastavljeni zakonodaji nasprotujejo tudi pri Googlu, Twitterju in Yahooju. V skupnem pismu so opozorili, da si ameriška vlada lasti pravice cenzure na podoben način, kot to počno v avtoritativnih državah po svetu, denimo na Kitajskem. Google je predlog zakonodaje označil za močno pretiran, a je po drugi strani medijski magnat Rupert Murdoch, znan po svojih ostrih stališčih do ljudi, ki za spletne vsebine niso pripravljeni plačati, Obamovo administracijo že napadel, da je zakonodaja pisana na kožo velikanov v Silicijevi dolini, s čimer je mislil prav na Google. Po Murdochovem mnenju Google kot "vodja piratov" dopušča zastonjsko predvajanje filmov.

Ker pa se med kongresniki in Belo hišo na to temo napoveduje še ostra debata, je vse manj verjetno, da bi bila zakonodaja sprejeta pred novembrskimi predsedniškimi in kongresnimi volitvami.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 15:42 17. Januar 2012.

    Tako se dela Wikipedia. Čeprav je dokazano da požrešne firme kot so SAZAS in glasbene hiše ti najbolj utrpijo velike …

  • 11:43 17. Januar 2012.

    Ameriška vlada in kapital , bosta naredila vse , da Amerikanci ostanejo še bolj fuknjeni , kot si sami to …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.