Obstajajo močni indici, da je ruski predsednik Vladimir Putin odobril dobavo raketnega sistema, s katerim so obtoženi v času spopadov med ukrajinskimi in proruskimi silami na vzhodu Ukrajine leta 2014 sestrelili malezijsko potniško letalo MH17, so danes sporočili preiskovalci. Ker so izčrpali vse sledi, so preiskavo začasno ustavili.

"Obstajajo konkretne informacije, da je bila prošnja separatistov predstavljena predsedniku in da je bila ta prošnja odobrena," so sporočili preiskovalci in dodali, da ta sklep izhaja iz prestreženih telefonskih pogovorov.

Vendar so ob tem opozorili, da ni nobenega dokaza, da je Putin ukazal sestrelitev letala, poroča britanski BBC. Tudi ni povsem jasno, ali je bil v omenjeni prošnji neposredno naveden ruski raketni sistem buk, ki je bil uporabljen pri sestrelitvi.

"Čeprav govorimo o močnih indicih, visok kriterij popolnih in neizpodbitnih dokazov ni dosežen," so pojasnili in dodali, da poleg tega ruski predsednik kot vodja države uživa imuniteto pred morebitnim pregonom.

Umrlo vseh 238 potnikov in 15 članov posadke

Letalo družbe Malaysia Airlines na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur so sestrelili julija 2014 nad Donbasom, kjer so takrat potekali intenzivni spopadi med ukrajinskimi in proruskimi separatističnimi silami. Umrlo je vseh 283 potnikov in 15 članov posadke na krovu. Med žrtvami je bilo 193 Nizozemcev, 27 avstralskih državljanov in 43 Malezijcev.

Novembra lani je nizozemsko sodišče tri moške, Rusa Sergeja Dubinskega in Igorja Girkina ter Ukrajinca Leonida Harčenka, v odsotnosti spoznalo za krive umora zaradi sodelovanja pri sestrelitvi. Rusa Olega Pulatova, edinega, ki je imel v procesu pravno zastopstvo, je oprostilo obtožb. Četverica je sicer na prostosti in naj bi bila v Rusiji.

Preiskovalci so nato danes sporočili, da so izčrpali vse sledi in da ni dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka proti kateremu koli osumljencu. Rusija je vselej zanikala vsakršno vpletenost v sestrelitev.

V zvezi s tragedijo leta MH17 sicer potekata še najmanj dva sodna postopka. Eden na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer Nizozemska v zvezi s tem toži Rusijo, drugega pa sta letos pred Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) proti Rusiji sprožili Nizozemska in Avstralija.

dezurni@styria-media.si