Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo. Izraelska vojska se pripravlja na kopensko ofenzivo na območje Gaze, na nekatrih območjih naj bi že vstopili na ozemlje, medtem ko oskrbo območja z vodo, hrano, elektriko, gorivom in humanitarno pomočjo pogojuje z izpustitvijo talcev, ki jih je zajel Hamas. Hkrati so včeraj pozvali prebivalce severnega dela Gaze, naj se v roku 24 ur umaknejo južneje.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh in kakšne bodo dolgoročne posledice vojne, v katero se počasi vpleta vse več sil, smo povprašali strokovnjaka za mednarodne odnose, dr. Primoža Šterbenca, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in programskega direktorja magistrskega programa "Politologija – Mednarodni odnosi in gospodarska diplomacija". 

Napad na Gazo bo silovit

Šterbenc pričakuje, da bo izraelska "vlada narodne enotnosti" vsekakor izjemno močno vojaško udarila po Gazi, tudi s silovito kopensko ofenzivo, morda pa tudi širše. Razlogov za to je več, meni sogovornik: med drugim želi obnoviti zastraševalno moč izraelskega orožja in pokazati, da bo strahovito kaznovan vsak, ki bo Izrael napadel na njegovem ozemlju, v vladi pa prevladujejo "desni elementi, ki sovražijo Palestince".

Kako se bodo na to odzvali njihovi tesni zavezniki, ZDA? "Bidnova administracija ne bo ustavljala Izraela, ker se Biden pred predsedniškimi volitvami zaveda, da še noben ameriški predsednik, ki se je zoperstavil Izraelu, ni bil izvoljen v drugi mandat," je prepričan Šterbenc.

Foto: Profimedia Joe Biden in Benjamin Netanyahu Ocenjuje, da bodo v spopadih žrtve na obeh straneh. "Posledice za Palestince v Gazi bodo strahovite, saj bo prišlo do ogromnega materialnega uničenja in ogromno človeških žrtev. Vendar pa je mogoče pričakovati tudi, da bodo imeli Izraelci med vdorom v Gazo veliko žrtev, tako zaradi zgoščenega prizorišča kot tudi zato, ker so med pripadniki Hamasa verjetno pripravljeni številni samomorilski napadalci." 

A bolj, kot bo izraelska vojaška operacija v Gazi brutalna, večja je možnost, da se bodo v upor proti izraelski okupaciji dvignili tudi številni Palestinci na Zahodnem bregu, tudi tamkajšnje odporniško gibanje "Levji brlog". Zato po njegovem mnenju "ni mogoče izključiti izbruha palestinske tretje (oborožene) intifade, kajti Palestinci v bistvu nimajo več kaj izgubiti": 

Kot pojasnjuje Šterbenc, palestinska država namreč ne more več nastati, trpijo pa zmeraj bolj. "Na Zahodnem bregu tudi zaradi izraelskega apartheida, ki je enak južnoafriškemu," dodaja.

ZDA se bodo najbrž prej vpletle kot Iran in Hezbolah

Šterbenc opozarja, da obstaja tudi nevarnost, da bo Izrael, "tako kot neokonservativci v administraciji Busha mlajšega po napadu 11. septembra 2001, poskušal izkoristiti "izraelski 11. september" za doseganje ciljev, ki jih je imel že pred napadom, a jih ni mogel uresničiti". 

Prav ZDA bi pri tem lahko odigrale ključno vlogo. "Nevarnost je v tem, da bi mu Bidnova administracija zaradi bližajočih ameriških volitev lahko bila prisiljena pomagati pri teh maksimalističnih ciljih – torej napadu na Hezbolah v Libanonu in na Iran, kar lahko zažge celoten Bližnji vzhod," razloži sogovornik, ki sicer pričakuje, da bosta tako Hezbolah kot Iran na drugi strani verjetno precej zadržana. "Obsežnejša vojna nobenemu ne ustreza: Hezbolah se zaveda, da je Libanon že sedaj ekonomsko kolapsirana država in da bi Izrael uničeval libanonsko civilno infrastrukturo z namenom zanetiti libanonsko državljansko vojno. To bi lahko nepovratno prizadelo ugled Hezbolaha v Libanonu," pravi Šterbenc.

Foto: Profimedia Vojna Izrael - Palestina 9. 10. 2023 Iran pa je po njegovih besedah racionalna in strateško premišljena država, ki se ne bo zlahka močno vmešala v napad na Gazo, ker bi to lahko, kot je že poudaril, "zažgalo cel Bližnji vzhod". Trendi za Iran so namreč trenutno pozitivni, saj ponovno navezuje diplomatske odnose s Savdsko Arabijo, iščejo pa tudi možnosti za obuditev jedrskega sporazuma med ZDA in Iranom.

Prebivalcev arabskih držav Izrael ni prepričal, voditelji pa v sodelovanju vidijo potencial

Če bo izraelska operacija v Gazi zelo destruktivna in dolga, se bo, tako meni sogovornik, vznemirilo tudi navadno prebivalstvo v arabskih državah in začelo pritiskati na arabske režime, ki so bili do sedaj pripravljeni sodelovati z Izraelom. "Arabske države so šibke, zato se ne morejo vmešati v vojno. Obstaja pa precejšnja možnost, da bi vladi Bahrajna in Združenih arabskih emiratov (ZAE) morali odstopiti od sporazumov o normalizaciji odnosov z Izraelom iz leta 2020," pravi Šterbenc.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu ter zunanja ministra Združenih arabskih emiratov (ZAE) in Bahrajna so 15. septembra 2020 v Beli hiši ob prisotnosti takratnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisali sporazuma o normalizaciji odnosov. Bahrajn in ZAE sta s podpisom t. i. "Abrahamovih sporazumov" kršila dogovor arabskih držav iz leta 2002, da bodo priznale Izrael le, če bo ustanovljena palestinska država brez judovskih kolonij in z glavnim mestom Vzhodni Jeruzalem.

Foto: Profimedia Mohamed bin Salman Šterbenc obenem dodaja, da si je tudi savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman v zadnjem času ob ameriškem posredništvu zelo prizadeval za sklenitev sporazuma z Izraelom o navezavi diplomatskih odnosov, saj "želi diverzificirati savdsko ekonomijo", s čimer bi, meni sogovornik, v bistvu izdal Palestince. "Toda zaradi eskalacije v Gazi ne bo mogel skleniti sporazuma z Izraelom, ker bo savdsko prebivalstvo temu močno nasprotovalo," je prepričan strokovnjak.

Egipt pa ima vse od leta 1979 sklenjen mirovni sporazum z Izraelom in s slednjim zgledno sodeluje. "Zaradi tega po nareku Izraela ohranja mejne prehode z Gazo zaprte. Egipt je tudi sovražen do islamističnega gibanja Hamas, ki vlada Gazi. V primeru velike eskalacije v Gazi pa bo egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi vsekakor čutil velik pritisk egiptovskega prebivalstva v smeri odprtja meje z Gazo," ocenjuje Šterbenc.

Palestinska država ne more več nastati, a se bodo zahodni diplomati še naprej pretvarjali, da je to mogoče

Edina pozitivna posledica sedanje eskalacije je po Šterbenčevih besedah v tem, da izraelsko-palestinski konflikt oziroma trpljenje Palestincev "vsaj nekaj časa ne bosta več tako rekoč povsem pozabljena (zaradi vojne v Ukrajini, ameriško-kitajskih napetosti, podnebnega segrevanja, draginje ...)".

Mednarodna skupnost tako ne bo mogla več gledati stran in se pretvarjati, da problem Palestine ne obstaja, kot je počela do zdaj. A se, tako sogovornik, zahodni diplomati zdaj zavedajo, da izraelsko-palestinskega konflikta ni več mogoče pravično rešiti, "ker palestinska država zaradi izraelske konstantne kršitve mednarodnega prava (četrte ženevske konvencije) ne more več nastati".

Četrta ženevska konvencija - Konvencija o zaščiti civilnih oseb med vojno - določa pravila o zaščiti civilnega prebivalstva, predvsem o ravnanju s civilnim prebivalstvom na okupiranem ozemlju, osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, in okupaciji nasploh.

Kljub temu se bodo zahodni diplomati, pravi Šterbenc, "še naprej pretvarjali, da je to mogoče, in govorili o "mirovnem procesu" in "rešitvi dveh držav", kot slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon".

Foto: Profimedia Tanja Fajon Sogovornik je prepričan, da je tudi Evropska unija pomemben del problema, ker nikoli ni izpolnila svoje pravne obveznosti po 1. členu Četrte ženevske konvencije in pritisnila na Izrael, da ne bi več kršil mednarodnega prava. Kakšni bodo torej nadaljnji koraki? "EU bo še naprej hladila svojo slabo vest s tem, da bo dajala Palestincem oziroma palestinski oblasti na Zahodnem bregu, ki kolaborantsko sodeluje z Izraelom, razvojno pomoč. S tem v bistvu nosi ekonomsko breme za okupirano palestinsko ozemlje, ki bi ga moral sicer nositi Izrael kot okupacijska sila," je jasen strokovnjak.

Kitajski je mir v večjem interesu kot ZDA

Šterbenc ocenjuje, da zelo pomembnih širših posledic za svet ne bo, ker bo še naprej glavna determinanta dogajanj tekmovanje med ZDA in Kitajsko za primat v mednarodnih odnosih. "ZDA se tudi zato ne bodo posvetile Palestini, ker svojo energijo osredotočajo na edinega pravega tekmeca – Ljudsko republiko Kitajsko. Zaradi tega se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, ker tam Američani ustavljajo kitajsko Pobudo pasu in ceste," pravi. 

Bi se pa lahko Kitajska na drugi strani veliko bolj posvetila iskanju rešitev za vsaj ublažitev izraelsko-palestinskega spora, ker prav zaradi Pobude pasu in ceste na Bližnjem vzhodu nujno potrebuje mir.

Kitajska pobuda pasu in ceste predvideva obnovo starodavne svilne ceste in vzpostavitev novih gospodarskih povezav z Evropo, Bližnjim vzhodom in Afriko. Šlo bi za ogromen infrastrukturni projekt, ki bi zajemal gradnjo cest, železnic in pristanišč.

Hkrati bi lahko zaradi dogajanja v Palestini po mnenju Primoža Šterbenca prišlo do večjih napetosti znotraj grupacije BRICS, na primer med Iranom, ki je na strani Palestine, in Indijo, ki je pod obstoječo hindujsko nacionalistično vlado Narendre Modija povsem podprla Izrael. 

Grupacija BRICS združuje pet največjih gospodarstev v vzponu: Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko.

"Vsekakor bo v primeru eskalacije narasla cena nafte, možen je nov velik begunski val proti Evropi, prav takšna dogajanja pa tudi povečujejo možnosti radikalnih islamističnih organizacij (Al Kaida, Islamska država), da v večji meri rekrutirajo (upravičeno) jezne muslimane v svoje vrste," sklene sogovornik.

nina.sprohar@styria-media.si