Za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, ki za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer temu predlogu močno nasprotujejo socialisti. Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in druga Nemka. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein. Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev.

Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.

Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, ki bo nasledila Italijana Maria Draghija. Za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa so imenovali španskega zunanjega ministra, socialista Josepa Borrella, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.

Postopki imenovanja so sicer v vseh primerih različni.

Evropski parlament bo v sredo sam izbral svojega predsednika. Po scenariju, ki je v Bruslju neuradno krožil, naj bi si mandat delila Bolgar Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber, ali pa naj bi Stanišev dobil ves petletni mandat.

Tuskov predlog deležen kritik

Najbolj kritični do predloga predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska so socialdemokrati, za katere predlog ni sprejemljiv. Milan Brglez (S&D/SD) je za slovenske novinarje v Strasbourgu dejal, da "glede na to, kako se je ta predlog oblikoval in kako šibki so kandidati - tudi na mestu predsednika komisije - mislim, da predlog ni sprejemljiv". Ta predlog je po njegovem tudi "uničil sistem spizenkandidatov". Ocenjuje, da je Evropski parlament tisti, ki bi moral prevzeti odgovornost, ali bo takšen predlog tudi potrdil.

Ljudmila Novak je za slovenske medije ocenila, da je prav, da EPP vztraja na tem, da Evropsko komisijo vodi kandidat EPP. Seveda bi bilo dobro, da bi se držali tudi tega, da so pomembni spitzenkandidati, kajti tako so se predhodno dogovorili, a sedaj se mora počakati na kombinatoriko.

Poslanca liberalcev iz Slovenije Irena Joveva in Klemen Grošelj še čakata na sestanek politične skupine in poudarjata, da še ne gre za uraden predlog. Grošelj je pripomnil, da se je pokazalo, da se EU sooča z izzivom, kako prilagoditi razmerja institucij novi realnosti, ki je takšna, da nimamo le dveh prevladujočih političnih strank, ampak se prvič soočamo s parlamentom, ki je precej razcepljen.

Foto: EPA evropski parlament

Vodja slovenske delegacije v EPP, Romana Tomc (SDS) je na Twitterju sicer zapisala, da je Evropski svet upošteval jasno in enotno stališče EPP, ki kot zmagovalka zahteva spoštovanje demokracije in rezultatov volitev. "To bo očitno pripeljalo do sprejemljivega dogovora za vse. Evropska komisija pod vodstvom EPP," je zapisala.

V Evropskem parlamentu naj predlog ne bi bil najbolj po godu nekaterim poslancem v politični skupini EPP, predvsem zato, ker naj bi predlog rušil sistem spitzenkandidatov. V EPP naj bi imeli pomisleke predvsem glede zbire Bolgara Sergeja Staniševa (S&D), ki naj bi v prvi polovici mandata vodil Evropski parlament.

Kritični so tudi Zeleni. Poslanec te politične skupine je na Twitterju zapisal, da von der Leyenova ni najboljša kandidatka in da si Evropa "zasluži kaj boljšega".

dezurni@zurnal24.si