Kot pojasnjuje vodja finskega projekta, bo temeljni dohodek relativno visok, saj bo zamenjal nekatera druga socialna nadomestila. Pilotni projekt bo na Finskem trajal do novembra prihodnje leto, po tem pa naj bi temeljni dohodek iz 550 evrov zvišali na 800 evrov in ga začeli izplačevati vsem državljanom.  

Vzpodbuda za sprejemanje manj plačanih del

Finska vlada ocenjuje, da bo z uvedbo UTD poenostavila sistem socialnih pomoči, brezposelne pa vzpodbudila, da sprejmejo honorarno in začasno delo. Na Finskem je brezposelnih okoli 280 tisoč ljudi, kar je okoli deset odstotkov delovne populacije. Nezaposleni slabše plačana kratkotrajna dela neradi sprejemajo, saj se jim v tem primeru zmanjša socialna pomoč.

Destimulativen ukrep?

Da bi UTD lahko destimulativno vplival na delo predvsem pri osebah z nizkimi pričakovanimi dohodki, ki bi lahko opuščali delo,  je en glavnih pomislekov naših ekonomistov. 

"Nekateri bi se zagotovo obnašali oportunistično. Vendar pa se moramo zavedati, da bo glede na razvoj trga dela možnosti za delo vse manj, nove tehnologije namreč odpravljajo nujnost po človeškem delu. Zato je naš glavni argument, da mora delo, ki ga ljudje opravljajo,pokrivati tudi dohodke tistih, ki ne delajo," pravi Branko Gerlič iz Sekcije za promocijo UTD. 

V preteklih letih sta se za uvedbo UTD  zavzemali dve parlamentarni stranki, Zares in Pozitivna Slovenija, ki je predlog, da se o UTD izvede razprava, vključila tudi v koalicijsko pogodbo. Vendar dlje od tega ni prišlo, trenutno se z idejo ukvarjajo predvsem v Sekciji za promocijo UTD, kjer pa jim, da bi pripravili konkreten predlog, zmanjkuje tako kadra kot financ za preučitev številnih baz podatkov.  

"Nekatere socialne pomoči bi postale nepotrebne"

Finance pa so tudi poglavitni pomislek nasprotznikov ideje. V sekciji menijo, da bil optimalni UTD v Sloveniji med 300 in 400 evri. Če bi ga prejemali samo vsi brezposelni in študenti, bi po ocenah finančno breme znašalo 800 milijonov evrov. 

Na sekciji za promocijo UTD menijo, da bi vire lahko iskali pri številnih subvencijah, 30 odstotkov pa bi pokrili socialni transferji, ki bi z uvedbo UTD postali nepotrebni. "Nekatere socialne pomoči morajo ostati, vseh socialnih transferjev se ne da ukiniti, recimo invalidnine bi morale ostati," pravi Gerlič.

"Delodajalci bi nižali plače"

Sindikalisti se medtem bojijo, da bi uvedba UTD delodajalcem odprla možnost za dodatno nižanje plač. "Na eno strani so res možna nižanja plač, na drugi strani pa se okrepi pogajalska moč iskalcev dela," pravi Gerlič. "Dejstvo je, da gre za dolgoročen projekt, ki ga ni mogoče sprejeti čez noč. Če bi se za projekt zavzela neka vlada, bi trajalo najmanj tri do pet let do izvedbe. Zagotovo pa bi svoje doprinesli tudi različni interesi, predvsem politični." 

dezurni@zurnal24.si