"Po nizu dogodkov, ki so sledili izginotju Antonije Bilić, bi danes spregovoril še kamen," so v javnem pismu zapisali njeni zaskrbljeni starši. "Kako je mogoče, da se je posiljevalec svobodno gibal po naših tleh?" se sprašujejo in dodajajo: "Še bolj žalostno od tega je, da je normalno delal in prehajal meje."

"Želimo si, da bi se mi, mali ljudje in naši otroci, na naših tleh počutili varno in zaščiteno," so zapisali. "Antonija je čisti primer pomanjkanja le-tega." Kot poudarjajo, bi morale države glede na konvencijo o otrokovih pravicah sprejeti potrebne ukrepe, da bi preprečile ugrabitev, prodajo in trgovino z otroki. "Zakaj se s tem srečujemo samo na papirju?" se sprašujejo.

V pismu poudarjajo, da ne zahtevajo ničesar posebnega, ampak le to, da bi vsakdo od odgovornih opravljal delo, za katero je plačan. "Solze Antonijine mame, ki ne ve, kje je njena hči 60 dni, so zagotovo težke, a manipulacija, ki je sledila, in molk Paravinje sta nas potolkla," so zapisali in napovedali, da bodo naredili vse, da se primer Antonije ne pozabi ter da se pokaže resnica. "Storite to tudi vi. Vsakdo bi se lahko jutri znašel na njenem mestu."

"Smo majhna, a ponosna dežela, za katero so njeni državljani dali svoje življenje, da bi naši otroci lahko živeli v miru in svobodi," so zapisali. "Na žalost se je ta mirna država, v kateri se je včasih dalo živeti z odprtimi vrati, dovolila, da posiljevalci in drugi nevarni ljudje neovirano hodijo po njej in nam sredi dneva jemljejo otroke."

"Antonija Bilić predstavlja simbol prizadevanja in želje, da bi imel vsak otrok pravico do varnega življenja," pišejo in zaključujejo: "Ona je naš otrok, sestra, prijateljica, učenka, državljanka. Antonija Bilić predstavlja vse, ki želimo pravico, pravico in varnost zase in za svoje otroke."