Voditelji 28 držav članic bodo na zasedanju v Lizboni največ pozornosti namenili novemu strateškemu konceptu, ki naj bi Nato pripravil na izzive sodobnega  sveta, na obrambo pred grožnjami v naslednjem desetletju. Vrha sta se  udeležila tudi slovenski premier Borut Pahor in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, največ zanimanja pa pričakujejo predvsem za ameriškega predsednika Baracka Obamo in njegovega ruskega kolega Dmitrija Medvedjeva. 

Želijo si sodelovanja z Rusijo
Ob srečanju bo v ospredju predvsem vzpostavljanje sistema protiraketne obrambe, kamor naj bi pritegnili tudi Rusijo. Zato mnogi pričakujejo, da bo prav jutrišnje srečanje voditeljev Nata z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom v okviru Sveta Nato-Rusija še posebej aktualno in zanimivo. Medvedjev bo medtem postal tudi prvi ruski predsednik, ki se je udeležil vrha Nata po sporu z Gruzijo leta 2008. Zavezništvo si želi, da bi se v prihodnje povezali z Moskvo, zato bo ena od ključnih tem srečanja tudi priprava načrta za skupno študijo o protiraketni obrambi. 

Nadzor nad Afaganistanom do 2014
Vrh sobotnega dnevnega reda bo Afganistan. Na tej točki naj bi zagnali novo fazo, začetek prenosa odgovornosti za varnost na Afganistance v prvih pokrajinah. Začeli naj bi z novim letom, bojne naloge mednarodnih sil pa naj bi zaključili do leta 2014. Tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj si po poročanju tujih agencij želi, da bi Natu vrnili nadzor nad državo do leta 2014, do roka, ki so ga Američani opisali kot ''realističen, a ne vklesan v kamen''. Predstavnik Pentagona, Geoff Morrell, je ob tem povedal, da ta rok obstaja že dlje časa kot ''zaželeni cilj'', a to ne pomeni, da bi do roka morale iz Afganistana oditi vse koalicijske sile.

V Afganistanu obstaja okoli 130 tisoč mednarodnih enot pod okriljem Nata in vodstvom Mednarodnih sil za varnostno pomoč (Isaf).