Tokratna prireditev nosi številko 181.  Pivo bo tako v bavarski prestolnici narekovalo tempo življenja vse do 5. oktobra, pričakujejo okoli šest milijonov obiskovalcev.

S čim manj udarci

Oktoberfest bo v skladu s tradicijo tudi letos odprl münchenski župan, v tej vlogi pa bo prvič socialdemokrat Dieter Reiter. Čaka ga velik izziv, saj mora točno opoldne prvi 200-litrski sodček piva odpreti s čimmanj udarci. Njegov predhodnik Christian Ude namreč drži rekord dveh udarcev.

Dobesedno mastni zaslužki

Cena litrskega vrčka pa bo letos v nekaterih izmed 14 velikih šotorov v središču bavarske prestolnice prvič presegla 10 evrov. Lani je okoli 6,4 milijona obiskovalcev spilo skoraj 6,7 milijona litrov piva. Tu pa so potem še preste, svinjske krače, mesne kroglice in ostale lokalne specialitete.

Za München pa je Oktoberfest odlična priložnost za zaslužek - lani naj bi mesto z njim zaslužilo 1,1 milijarde evrov.

Slovenski pečat

Tokrat pa bo imel Oktoberfest tudi malce slovenskega pečata. Na nedeljski povorki, ki je tradicionalno namenjena predstavitvi noš nemških zveznih dežel in okoliških držav, bo med okoli 8000 nastopajočimi nastopila tudi pihalna godba iz Gorij pri Bledu. Kot ena izmed osmih godb bo s kratkim programom nastopila tudi pred tribuno s častnimi gosti. Gorjanci bodo v Münchnu nastopili po zaslugi narodnih noš, v katere so se kot prva slovenska godba oblekli že leta 1967.

Odpovedan zaradi kolere in vojne

Prireditev, ki velja za enega simbolov Nemčije, sicer izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Kasneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo. Od leta 1810 Oktoberfesta ni bilo le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere ter v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja.