Razpustitev parlamenta je predlagala vlada premierja Vojislava Koštunice, in sicer z obrazložitvijo, da nima več podpore za vodenje države. Srbska vlada je odločitev o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih parlamentarnih volitev sprejela v ponedeljek. Volitve bodo 11. maja – hkrati z že razpisanimi lokalnimi in pokrajinskimi volitvami.

Koštunica za državotvorno in odgovorno vlado
Zelo pomembno je, da državljani izberejo "državotvorno in nacionalno odgovorno vlado", je izpostavil srbski premier v odstopu Vojislav Koštunica, potem ko je srbski predsednik Boris Tadić razpustil parlament in razpisal predčasne parlamentarne volitve.

Koštunica je v sporočilu za javnost poudaril, da je državotvorna in nacionalno odgovorna edina prava politika, ter ponovil, da je izgubil zaupanje v dosedanja koalicijska partnerja, Demokratsko stranko in stranko G17 plus, oziroma v njuno pripravljenost, da se "iskreno" borita proti neodvisnosti Kosova.

Po besedah Koštunice mora nova vlada imeti dovolj moči, da se bo borila za ohranitev Kosova ter za stabilen in uspešen gospodarski razvoj države. Obenem se bo morala zoperstaviti kriminalu in korupciji ter se enakopravno pogajati z Evropsko unijo o vstopu "celovite države" v to povezavo.

Kosovo razlog za odstop

Koštunica je odstop vlade napovedal v soboto. © AFP

Srbska vlada se je znašla v hudi krizi, ko se je del ministrov na čelu s premierjem Koštunico zavzel za sprejetje resolucije, ki predvideva zamrznitev približevanja Srbije EU, če ta ne prizna njene ozemeljske celovitosti, kar pomeni Kosovo kot del Srbije. Ker se je večina ministrov, ki so bližje politiki predsednika Tadića, izrekla proti temu dokumentu, je Koštunica v soboto odstopil. Kot je vlada zapisala v predlogu za razpustitev narodne skupščine, so na seji ugotovili, da "vlada nima več enotne in skupne politike, kar v skladu s 123. točko Ustave Republike Srbije vladi onemogoča opravljanje njene temeljne ustavne funkcije sprejemanja in vodenja politike Republike Srbije".

Volitve: V EU ali izolacija
Po mnenju političnih analitikov bodo predčasne volitve tudi izrekanje o tem, kakšne prihodnosti si želijo srbski volivci: ali približevanje EU – v tem primeru naj bi večjo podporo dobila Tadićeva struja – ali pa precejšnjo mednarodno izolacijo, če bodo sledili nacionalistični struji.

	Načrtujem, da bomo po tem načelu delovali povsod na Kosovu, saj brez vladavine prava ter boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ne moremo vzpostaviti prave demokratične družbe. Yves de Kermabon, vodja misije EU na Kosovu

Vodja Eulexa: Misija bo dejavna na celotnem ozemlju Kosova
Vodja misije EU na Kosovu (Eulex) Yves de Kermabon je med obiskom v Prištini znova poudaril, da bo Eulex dejaven na celotnem ozemlju Kosova, torej tudi na severu, kjer prevladuje srbsko prebivalstvo. Pri tem je poudaril, da bo naloga misije svetovanje kosovskim institucijam, pri svoji nalogi pa si mora pridobiti podporo prebivalcev.

Naloga Eulexa bo tako po de Kermabonovih besedah svetovanje institucijam Kosova pri policijskih in pravosodnih nalogah, le če bo zares neizogibno, pa bo prevzela tudi funkcije izvršilne oblasti.

"Načrtujem, da bomo po tem načelu delovali povsod na Kosovu, saj brez vladavine prava ter boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ne moremo vzpostaviti prave demokratične družbe," je dejal po srečanju s predsednikom kosovske skupščine Jakupom Krasniqijem in poudaril, da je delujoča pravna država interes vseh na Kosovu.

Kosovski parlament sprejel vrsto zakonov
Kosovska skupščina je v skladu z načrtom posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija danes sprejela deset zakonov. Sprejela je zakone o ustanovitvi zunanjega ministrstva in diplomatske službe, o obrambnem ministrstvu in oboroženih silah ter oblikovanju sveta za nacionalno varnost.

Po nujnem postopku so poslanci sprejeli tudi zakon o upravljanju javnih financ za letošnje leto, zakon o financiranju lokalne uprave, zakon o civilnem letalstvu, zakon o posebnem tožilstvu ter o oblikah sodelovanja z mednarodnimi sodniki in tožilci misije EU na Kosovu Eulex.

S tem je parlament Kosova od razglasitve neodvisnosti 17. februarja sprejel že 19 od skupno 34 zakonov, ki jih mora v skladu z Ahtisaarijevim načrtom o nadzorovani neodvisnosti Kosova sprejeti v prehodnem obdobju.