Župani. Soglasje h kandidaturi za poslanca na volitvah v državni zbor je do potrditve mandata dokončno in nepreklicno. To bo veljalo tudi za župane, ki bodo kandidirali za poslance. Tako ne bodo mogli izbirati, katero funkcijo bodo opravljali, ko bodo v državni zbor že 
izvoljeni.

"Če si na listi in si izvoljen, si pridobil mandat," je pojasnil pravnik Rajko Pirnat. Potrditev mandata po izvolitvi je samodejna, po spremenjenem zakonu o poslancih pa samodejno preneha funkcija župana. "Treba je namreč brati tudi določbe zakona o volitvah v državni zbor in poslovnik. Potrditev mandata se opravi na podlagi volilnih rezultatov in ne predvideva, da bi lahko kdo vmes odstopil od kandidature ali tega, da je bil izvoljen," je dodal. Poslanec lahko odstopi takoj po potrditvi, vendar morajo biti nato, če je odstopil prej kot v pol leta, izvedene nadomestne volitve.

Nezdružljivost poslanske funkcije z županovanjem so poslanci sprejeli maja, predlog pa je vložila poslanska skupina Zares. O tem, kaj so sprejeli, je bil še včeraj negotov prvopodpisnik spremembe Franci Kek. Najprej je dejal, da se bodo lahko župani odločali o soglasju k mandatu po izvolitvi, po posvetovanju v stranki pa je povedal, da se bodo morali odločiti že pred volitvami. Pirnat je razložil, da bi drugačna zakonska ureditev omogočala špekuliranje.

"Meni je bila ta zakonodaja jasna, saj velja podobno za volitve v občinski svet," je poudaril župan Krškega in poslanec SLS Franc Bogovič. Pristavil je, da so se že na občinski ravni pojavljali zapleti, ko je bil kdo z nižjih mest na listi izvoljen s preferenčnimi glasovi, nato pa imel pomisleke zaradi nezdružljivosti s katero drugo vlogo.