Spopad med Slovenijo in JLA junija 1991 je napačno imenovati vojna. "Ne glede na to, da se vojaški teoretiki razlikujejo po svojih definicijah vojne, nobena izmed njih ne bi razglasila spopada v Sloveniji za vojno," trdi hrvaški Novi list. Slovenska vojna po njihovem ne izpolnjuje predpogojev za poimenovanje vojna, med katerimi navajajo trajanje vojne in število žrtev.

Svoje trditve so oprli na raziskavo stockholmskega mednarodnega instituta za mirovne študije (Sipri), ki ocenjuje, da mora v spopadih za določeno ozemlje dveh oboroženih nasprotujočih si sil vsako leto umreti vsaj tisoč ljudi. V Sloveniji pa je v napadih JLA umrlo več "turških tovornjakarjev kot slovenskih vojakov", piše Novi list. Ob tem dodaja, da je bilo na slovenski strani 18 žrtev, med pripadniki JLA pa 44.

Sporna tudi odgovornost za "vojno"

Poleg izraza vojna naj bi bila sporna tudi odgovornost za vojno, ki jo slovensko zgodovinopisje pripisuje zgolj silam JLA. Nedavno objavljene raziskave naj bi potrdile, da so prvi streljali teritorialci. Kljub obsežnejši in bolje opremljeni vojski JLA jo je zelo motivirana slovenska vojska hitro porazila.

Časnik izpostavlja, da se je po koncu spopada nadaljevala ideološka in politična vojna za zasluge v junijskem spopadu. Vodja slovenske desnice Janez Janša tako že dve desetletji uspešno gradi kult najbolj zaslužnega za osamosvojitev Slovenije. Primerja obračun slovenske desnice z "veleizdajalsko levico" s podobnimi napadi hrvaške desnice na levico, ko gre za osamosvojitev države.

"Slovenci se ne razlikujejo od 'južnjakov'"

Sloveniji je pred Evropsko unijo uspelo zatajiti tudi "administrativno etnično čiščenje sovražnikov države", povečini pripadnikov "sumljivih" narodnosti. Primer izbrisanih ni edini, je pa najbolj izražen.
Slovenci imajo tako kot ostali "južnjaki" selektiven zgodovinski spomin. Prav tako jim je skupno poveličevanje lastnih vojnih podvigov, kjer so "naši" vedno "dobri, pravični, napadeni in žrtve", nasprotniki pa izključno "slabi, zlobneži, agresorji in vojni zločinci".

Je pa res, da je zgolj Sloveniji uspelo uresničiti geslo, da v obrambni vojni ni možno storiti vojnih zločinov. Samo v Sloveniji so namreč sprožili postopke zaradi vojnih zločinov zgolj proti pripadnikom agresorskih sil, medtem ko na sodiščih ni bilo nikogar izmed slovenskih teritorialcev, še ugotavlja Novi list.