Triindvajsetletnega vojaka Bradleyja Manninga obtožnica bremeni izdaje zaradi objave dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta. Po zaslišanjih, ki naj bi trajala pet dni, naj bi se odločili, ali se bo začel sodni postopek zoper njega.

Manningu, ki naj bi z vojaškega računalnika v Iraku vzel na tisoče dokumentov in jih predal spletni strani WikiLeaks za objavo, grozi dosmrtni zapor, čeprav bi lahko tožilci zahtevali tudi smrtno kazen.

Primer proti Manningu lahko vpliva tudi na ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, proti kateremu velika porota v Virginiji poskuša sestaviti podobno obtožnico kot za Manninga.

Nag v samici

Manning doslej sicer ni uradno priznal ničesar, saj so ga po aretaciji maja leta 2010 v Iraku bolj ali manj držali za zapahi in bo danes sploh prvič stopil pred sodnika. Ameriške oblasti so ga iz Iraka poslale v oporišče marincev Quantico v Virginiji, kjer so ga zaprli v samico za 23 ur na dan in ga tudi slačili do golega, ker naj bi bil domnevno nagnjen k samomoru.

Zaradi postopkov, ki jih je označil za "bedaste", je odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley, ZN so sprožili preiskavo, konec nepotrebnega poniževanja pa so zahtevale tudi organizacije, kot je Amnesty International. Aprila letos so ga preselili v zapor Fort Leawenworth v Kansasu, ne glede na to, da je vrh administracije s predsednikom Barackom Obamo na čelu ves čas zatrjeval, da s postopki ni nič narobe.

Tokrat ni videti zaskrbljen

Oblečen v vojaško uniformo je bil Manning pred sodiščem videti miren ter si je izmenjal nekaj besed z odvetniki, navaja francoska tiskovna agencija AFP.