Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas danes obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. V povezavi z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze jim očitajo skrunitev zgodovinskega spomina.
"To so ljudje, ki izvajajo sovražna dejanja proti zgodovinskemu spominu in naši državi," je novinarjem danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Neimenovani vir v ruskih varnostnih službah je za tiskovno agencijo Tass dejal, da trojico preganjajo zaradi "uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom".
Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe razglasile državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa, poroča spletni portal Deutsche Welle.
Kairys je v odzivu za francosko tiskovno agencijo AFP Rusijo obtožil izkrivljanja dejstev. "Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko," je dejal. Dodal je, da ga veseli, da "njegovo delo pri odstranjevanju ruševin sovjetizacije ni bilo neopaženo".
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem menil, da gre pri potezi Moskve za "nagrado za ljudi, ki podpirajo Ukrajino in boj dobrega proti zlemu".
Spomeniki in vmešavanje v volitve
Odnosi med Estonijo, Litvo in Latvijo ter Rusijo na drugi strani so napeti, odkar so države ob razpadu Sovjetske zveze, ki so jo dojemale kot okupacijsko silo, pridobile neodvisnost.
Estonija, Litva in Latvija so v zadnjih letih začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Rusija se je na to kritično odzvala.
Moskva je ta mesec poleg tega poklicala na pogovor diplomatske predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, kjer živi tudi ruska manjšina. Ne bi naj se namreč odzivali na prošnje Rusije, naj zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.
Kallas (spodaj) je sicer vse od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 odločno na strani Kijeva. Znotraj Evropske unije in zveze Nato je ena najglasnejših podpornic dobave več orožja Ukrajini.
dezurni@styria-media.si
Je blond.. in se ji vidi da je blond.. Kar Rusi iščejo- to najdejo..
So putlerja že našli ? Saj je on tudi na seznamu !
ja mirno pa ne bo več živela ,dolga je Putinova roka maščevanja ,veliko jih je dal pospraviti ,tudi tiste v …