Bulčeva v pismu, do katerega so se dokopali v nemškem časniku Bild, opozarja, da bi ureditev, po kateri bi vinjeto sicer plačali vsi, a bi bili nemški državljani nato deležni olajšav pri plačilu davka na osebna vozila, pomenila "posredno diskriminacijo" voznikov iz ostalih članic EU.

Bulčeva ogrozila časovnico Nemcev

V Bruslju trdijo tudi, da je cena za kratkotrajne vinjete previsoka. Desetdnevna vinjeta bi namreč po trenutnem predlogu stala 10 evrov, dvomesečna pa 20 evrov. V primerjavo s ceno letne vinjete, ki naj bi se odvisno od velikosti motorja vozila, njegove starosti in stopnje emisij gibala okoli 100 evrov, naj bi bila to sorazmerno previsoka vsota.

Bulčeva je s pismom, v katerem je ponovila glavne točke nestrinjanja z nemškimi predlogi, najverjetneje ogrozila načrtovano časovnico nemške vlade, piše Bildt. Berlin je namreč želel vinjetni sistem potrditi že pojutrišnjem in ga nato poslati v parlamentarno obravnavo.

Za zdaj naj bi časovnica ostala nespremenjena. Nemčija sicer načrtuje, da bi sistem začel veljati z letom 2016. Nemški prometni minister naj bi Bulčevi že odpisal in jo skušal prepričati, da Berlin s predlogom ne bi kršil osnovnih načel povezave.

Bruselj zaradi vinjet uvedel tudi postopek proti Sloveniji

Načelo nediskriminacije je bil sicer tudi argument Bruslja za postopek proti Sloveniji zaradi vinjet. Komisija je oktobra 2008 uvedla postopek proti Sloveniji, ker je ocenila, da tedanje slovenske letne in polletne vinjete po 55 oziroma 35 evrov niso bile v skladu s pravnim redom EU, ker so diskriminirale državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci.

Potem ko je slovenska vlada po pripombah komisije predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa še uvedbo mesečnih vinjet za 30 evrov, je Bruselj januarja 2010 postopek proti Sloveniji ustavil.