Državno tožilstvo v Rimu razmišlja o začetku preiskave zaradi poveličevanja fašizma, ki ga italijanska ustava prepoveduje. Preiskovalci analizirajo videoposnetke s shoda, na katerem je več sto ljudi ob vzklikih dvignilo desnico v fašistični pozdrav, da bi identificirali še več udeležencev.

Množica se je v središču Rima v nedeljo zbrala ob obletnici napada, ki se ga je prijelo ime pokol Acca Larentia. Levičarski teroristi so 7. januarja 1978 v istoimenski ulici v Rimu s streli iz avtomatskega orožja ubili mlada neofašista. Odtlej pred nekdanjim sedežem neofašističnega gibanja Movimento Sociale Italiano (MSI) ob obletnici vsako leto poteka spominska slovesnost.

Posnetki shoda, ki so zakrožili po družbenih omrežjih in medijih, so v Italiji sprožili ogorčenje in razburjenje. Opozicijska levosredinska Demokratska stranka je v zvezi s fašističnim pozdravom naslovila vprašanje na notranjega ministra Mattea Piantedosija, njena vodja Elly Schlein pa je pozvala k razpustitvi neofašističnih organizacij.

Piantedosi je v torek pred komisijo za boj proti nestrpnosti, rasizmu in antisemitizmu v italijanskem senatu poudaril, da ni dvoma, da dogajanje na shodu vzbuja ogorčenje. Vendar pa bi bila prepoved shoda po njegovem mnenju kontraproduktivna. Dodal je, da bo policija svoje poročilo o shodu predala sodstvu, ki bo sprejelo ustrezne odločitve.

Piantedosi je danes v odgovorih na vprašanja v poslanski zbornici poudaril, da so na shodu z gestami in simboli iz obdobja, ki ga je zgodovina obsodila, izdali spomin na tako hude tragedije, kot je pokol Acca Larentia. Kar zadeva pobude za razpustitev organizacij pa je opozoril, da so postopki zapleteni.

Schlein je bila ob tem v spodnjem domu parlamenta kritična do molka premierke Giorgie Meloni glede fašističnega pozdrava in ga označila za sramotnega, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Med tistimi, ki so obsodili fašistični pozdrav, je tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD). Kot je v torek zapisal v sporočilu za javnost, je ta demonstracija pripadnosti fašizmu, ki je milijonom Evropejcev zadal nepopisno trpljenje in uničeval temelje človečnosti, alarm celotnemu demokratičnemu svetu, še posebej Evropski uniji. Menil je tudi, da bi zadeva morala dobiti ne le politični, temveč tudi sodni epilog.