Rodriguezova je že v sredo sporočila, da se bo Venezuela na izredno zasedanje OAS v skladu z Madurovim ukazom odzvala z začetkom izstopa iz regionalne organizacije. Danes je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa to potrdila in sporočila, da bodo dveletni izstopni postopek sprožili še danes.

"Izstop Venezuele iz OAS ni pogojni. Povezan je z dostojanstvom našega ljudstva in bolivarsko doktrino," je Rodriguezova dejala za televizijo VTV, pri čemer je po navedbah dpa govorila o socialističnem političnem in gospodarskem modelu države. OAS je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP označila za intervencionistično koalicijo pod vodstvom Washingtona.

Predsednik parlamenta, v katerem prevladuje opozicija, Julio Borges je Madurovo odločitev označil za "dokaz sebi povzročenega državnega udara". "Je dokaz strahu pred volitvami," je dodal.

Od leta 1951

Venezuela je članica OAS od leta 1951. Nesoglasja med organizacijo in Venezuelo so se še zaostrila, ko se je število mrtvih na tri tedne trajajočih protivladnih protestih povzpelo na 32. Ena zadnjih žrtev je bil 20-letnik, ki ga je v glavo zadela posoda s solzivcem, ki ga je narodna garda uporabila med preganjanjem množice protestnikov. V torek ponoči pa je zaradi poškodb med protesti umrl 22-letnik.

Protesti so bili še posebej množični 19. aprila, ko se jih je udeležilo več milijonov ljudi. Protestniki skušajo med drugim priti do urada varuha za človekove pravice Tareka Williama Saeba, ki mu očitajo, da ne opravlja svoje dolžnosti in ne ščiti človekovih pravic Venezuelcev.

Venezuela je od leta 2014 v hudi krizi, ljudem pa primanjkuje celo hrane. Maduro trdi, da gre pri protestih za zaroto po naročilu ZDA, vendar pa ankete kažejo, da si njegovega odhoda želi kar 70 odstotkov prebivalcev države. To bi se brez vojske težko zgodilo, obrambni minister in general Vladimir Padrino Lopez pa je Maduru obljubil brezpogojno podporo.