V pročilu organizacija za človekove pravice Amnesty International ugotavlja, da je preprosto narobe, da lahko velikih pet (Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Francija in Velika Britanija) vpliva na odločitve o vojni in genocidu. Predlagajo, da naj se velikih pet, ki imajo v Varnostnem svetu Združenih narodov pravico do veta, v primeru, ko gre za odločanje za posredovanju v primeru genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu vzdrži veta. Amnesty International izpostavlja, da takšen predlog podpira okoli 40 vlad. "To bi bil prvi pomemben korak , ki bi lahko rešil veliko življenj," so zapisali v organizaciji, kjer še izpostavljajo, da je varnostni svet spodletelo zaščititi civiliste.

Leto 2014 - Najnižja točka

V letnem poročilu organizacija sicer ugotavlja, da je bilo leto zelo črno. "Upamo, da bomo čez nekaj časa leto 2014 videli kot najnižjo točko, s katere se bomo dvignili in ustvarili boljšo prihodnost." Globalni odziv na konflikte in zlorabe držav in oboroženih skupin je bil sramoten in neučinkovit," je ocenil generalni sekretar AI Salil Shetty.

Foto: IFP ljubljana06.03.08, aleksander todorovic, izbrisani, demonstracije izbrisanih na Amnesty sicer skrbi še dejstvo, da konflikte v Siriji, Iraku, na območju Gaze, v Izraelu in Ukrajini še vedno trajajo, prav tako pa jih skrbi še krepitev oboroženih skupin, vključno s skrajno sunitsko milico Islamska država. Oborožene skupine so lani namreč zagrešile zlorabe v najmanj 35 državah.

Tudi Slovenija je brezbrižna

Slovenija se je v poročilu znašla predvsem zaradi kršitev pravic izbrisanih, Romov in svobode izražanja zaradi kazenskega pregona novinarjev.

"Slovenskim oblastem prepogosto ne uspeva sprejeti učinkovitih sistemskih ukrepov z iskrenim upoštevanjem dobrobiti ljudi in načel varovanja človekovih pravic. To se je kazalo tudi v letu 2014, ko se je na primer v romskem naselju Dobruška vas v Škocjanu v dramatičnih razsežnostih pokazal man¡ko sistemskih ukrepov, ki bi ljudem jamčili dostojne življenjske razmere. Na drugi strani pa se je nadaljevala praksa nezadostne poprave krivic izbrisanim, ki so po 22 letih prišli le do možnosti nezadostne denarne odškodnine, brez posluha za druge ukrepe, ki bi šele pomenili celovito in učinkovito popravo krivic," je ob objavi poročila zapisala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

V slovenski podružnici ob tem še opozarjajo, da bi tudi Slovenija morala narediti več na področju varovanja pravic beguncev. Slovenija tako ni storila še nič, da bi zaščitila množice beguncev iz Sirije.