Ameriški senat je včeraj s 65 glasovi za in 31 proti potrdil predlog zakona o odpravi politike "ne sprašuj, ne govori". Kot je znano, je leta 1993 sprejeta politika homoseksualcem prepovedala odkrito služenje v ameriških oboroženih silah. S tem je predsednik Barack Obama dosegel pomembno zmago in javnosti v sporočilu zapisal, da je senat naredil "zgodovinski korak proti odpravi politike, ki škodi naši nacionalni varnosti in ruši ideale, ki jih branijo moški in ženske v uniformah."

Zgodovina politike v slovesu
Politiko "ne sprašuj, ne govori" so uvedli po tem, ko Bill Clinton ni uspel doseči prepovedi služenja homoseksualcev v vojski. Homoseksualci so tako lahko služili vojski, vendar o svoji spolni usmerjenosti niso smeli razlagati- prav tako jih nihče ni smel o tem spraševati. Od leta 1993 so zaradi homoseksualnosti odpustili 13.500 vojakov in vojakinj.

Obama, ki je k odpravi te politike pozival že dlje časa, bo zakon podpisal prihodnji teden. Tudi večina Američanov je naklonjena ukinitvi te politike, v vojski pa nekateri (denimo poveljnika marincev in kopenske vojske) še naprej ne bi radi "spraševali in govorili".

Vojakov usmerjenost ni motila
Zakon so podprli po tem, ko je Pentagon objavil rezultate svoje študije- ti so pokazali, da dveh tretjin vojakov in vojakinj homoseksualci v njihovih vrstah ne motijo. 92 odstotkov tistih, ki so služili s homoseksualci, je ocenilo, da to nikakor ni negativno vplivalo na moralo in učinkovitost njihove enote.