V ZDA preštevajo glasove predsedniških volitev. Trenutno vodi republikanski kandidat Donald Trump z 230 elektorskimi glasovi, demokratka Kamala Harris jih ima 182. 

Vse oči so sicer uprte sedem držav, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske in bodo odločilne pri doseganju končnega rezulta kar 270 prejetih elektorskih glasov. Te države so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wisconsin.

Zdaj je že jasno, da je Trump osvojil prvo od teh odločilnih zveznih držav, to je Severno Karolino. Po delno preštetih glasovih je Trump  prednosti v Pensilvaniji, ki bo na koncu najverjetneje odločala o zagovalcu. 

Agencija AP je zmago Trumpa v Severni Karolini razglasila na podlagi vzporednih anket in prvih rezultatov štetja glasovnic. Kot so pojasnili, je po preštetju 90 odstotkov glasovnic Trump v vodstvu za 130.000 glasov. Glede na zadnje volitve pred štirimi leti je udeležba višja v več okrožjih, kjer zmaguje Trump, nižja pa v več demokratskih okrožjih. Severna Karolina prinaša 16 elektorskih glasov.

Izguba Severne Karoline pomeni, da mora Kamala Harris osvojiti "modri zid" zveznih držav Pensilvanija, Michigan in Wisconsin.

Po delno preštetih glasovih je Trump v rahli prednosti v Pensilvaniji in Georgiji, ki bosta na koncu verjetno odločali o izidu volitev. 

Trenutno gre Trumpu dobro v večini preostalih ključnih držav. 

• Georgia
• Trump 51%
• Harris 48.2 %
• Pensilvanija
• Trump 51.1%
• Harris 47.8%
• Wisconsin 
• Trump 50.2%
• Harris 48.2%
• Arizona
• Trump 49.6%
• Harris 49.5%
• Michigan
• Harris 50.8%
• Trump 47.4%

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat dobiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov. V preteklosti se je že zgodilo, da je kandidat dobil več glasov volivcev, je na volitvah zmagal njegov protikandidat, ki si je zagotovil dovolj elektorskih glasov.

Foto: epa Američani so šli na 60. predsedniške volitve v svoji zgodovini, ameriški mediji pa tokratne volitve označujejo za najbližje in najbolj dramatične v sodobni zgodovini. Volilni dan je zaznamovala gneča na voliščih. Izid volitev morda še nekaj časa ne bo znan, če bodo rezultati tako blizu,  kar bo povečalo napetosti v globoko razdeljeni državi. Obstaja strah pred pretresi in celo nasiljem, če Trump izgubi in nato izpodbija rezultate, kot je to storil leta 2020.

Kot vselej je tudi letos v ospredju zanimanja volivcev med kampanjo gospodarstvo, sledita splav in priseljevanje, šele za tem so na vrsti druge teme, vključno z zunanjo politiko. Slednja je bila sicer letos zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu deležna nekoliko več pozornosti kot v preteklosti.

Za Trumpa bi bil to drugi mandat v Beli hiši, dosedanja podpredsednica Harris pa bi ob zmagi postala prva ženska na položaju predsednika ZDA