Poročevalec parlamenta o tem dosjeju David Martin, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov, predlaga zavrnitev Acte. Evropski socialisti, liberalci in zeleni se z njim v glavnem strinjajo, v največji, desnosredinski stranki pa pozivajo k popravkom. Nihče ni z Acto povsem zadovoljen.

Martin je svoj predlog utemeljil z besedami, da Acta ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu. Kritiziral je tudi to, da so v njej "zmešana jabolka in hruške", intelektualno in fizično blago, ki nista primerljiva.

Poročevalec sporazumu očita tudi to, da se mu niso pridružile države, ki so glavni izvor ponarejenega blaga, predvsem Kitajska. Ob tem poudarja, da je prava pot do učinkovitega globalnega sporazuma skozi Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

Evropski liberalci se z njim strinjajo. "Čeprav nedvoumno podpiramo zaščito pravic intelektualne lastnine, se prav tako zavzemamo za zaščito temeljnih pravic in svoboščin. Resno nas skrbi, da Acta ne zagotavlja ustreznega ravnotežja med prvim in drugim," je pojasnil njihov vodja Guy Verhofstadt.

Podporo je Martinov predlog danes dobil tudi iz vrst evropskih zelenih in skrajne desnice.

Desnosredinski jo želijo popraviti

V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki, pa želijo Acto popraviti. Njihov poročevalec v senci Christofer Fjellner je opozoril, da se pozablja, da ni problem Acta, temveč piratstvo, in da "uboj" Acte ne bo pomagal doseči cilja – zaščite intelektualne lastnine.

Fjellner je dejal, da tudi sam ni zadovoljen z Acto, ker je preohlapna, a obenem izrazil prepričanje, da jo je mogoče popraviti. "Kjer je volja, tam je pot," je poudaril.

Evropska komisija branila Acto

Evropska komisija pa je v odzivu na očitke danes ponovno branila sporazum, ki ga je izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo.

Acta je po navedbah komisije pravi odgovor za vse večji problem Evropske unije – kršitve intelektualnih pravic, ki povzročajo ogromno škodo evropskemu gospodarstvu.

Acta ne bo cenzurirala interneta in nadzorovala zasebne pošte ter sploh ne bo imela nikakršnih posledic za Evropsko unijo, saj v ničemer ne spreminja njene zakonodaje, temveč izvaža evropska pravila v tretje države, so poudarili v komisiji.

Ob tem je komisija, ki je Acto v začetku aprila predložila v presojo Sodišču Evropske unije, vnovič pozvala, naj parlament pred odločitvijo počaka na mnenje sodišča.