"Ste vi Ranka Studić, begunka iz Sarajeva, ki je rodila v Jagodini 7. julija 1992 ob 18. uri? Vaš otrok je živ. Ime mu je Ratko in živi v Švici. Prodali so ga dobro stoječi družini, ki ga je posvojila," je neznana ženska pred tremi leti povedala Ranki in odložila slušalko. Od tistega dne Ranka z možem išče sina.
 
Ranka je islandskim medijem, z možem Zdravkom namreč od leta 1998 živita na Islandiji, zaupala, da spremlja vse, kar se piše na forumih in v medijih. "Mnogi so se vključili, tako da verjamem v človeški rod, verjamem, da se bo nekdo ali najin sin javil, če bo kje to prebral," je za Vesti dejala Ranka. Z možem nimata drugih otrok, saj so ji po trinajstih spontanih splavih odsvetovali še kakšno nosečnost.

Zbežala pred vojno

Ranka in Zdravko sta ob začetku vojne v Bosni in Hercegovini živela v Sarajevu. Ranka je večji del nosečnosti preležala v bolnišnici, ko se je začela vojna, pa se je zatekla k teti v Jagodino. Bila je v šestem mesecu nosečnosti, ko je šla v bolnišnico v Jagodini. Po porodu je slišala otroka jokati in videla majhno nogico. "Z desne strani je prišla medicinska sestra in rekla, naj se podpišem, z leve pa so mi dali injekcijo. Ko sem se naslednjič prebudila, sem bila v sobi z ostalimi porodnicami," pripoveduje Ranka, ki sumi, da so ji v bolnišnici dali v podpis dokument, s katerim se je odrekla novorojenčku.

V bolnišnici je bila tri dni. Tri dni, o katerih ne ve povedati veliko, saj je le s težavo odprla oči. V tem času so ji črpali mleko. "Zakaj bi to delali, če ga niso dajali otroku? Njo so najverjetneje potrebovali, dokler ni nekdo prišel po otroka," meni Zdravko. Prepričan je, da za vsem stoji organizacija, ki je trgovala z otroki.

"Ne krivim nikogar"

"Mislim, da so najinega sina posvojili Srbi, ki živijo v Švici," na podlagi imena, ki ga nosi njegov sin, ocenjuje Zdravko. Za razliko od svoje žene, Zdravko ne goji prevelikega upanja, da jima bo to uspelo dokazati.

"Enostavno iščem svojega sina in ne krivim nikogar. Bila sem v napačnem času na napačnem mestu. Ne samo jaz, ampak tri, štiri tisoč mater, državljank Srbije, ki iščejo svoje otroke,“ zaključuje Ranka Studić.

Njuno zgodbo medtem pozna vsa Islandija, zahvaljujoč knjigi, ki jo je napisala članica islandskega parlamenta Elin Hirst. Hirstova je dve leti raziskovala trditve o trgovini z otroki. Sina iščeta tudi s pomočjo strani na Facebooku. Vse, ki bi karkoli vedeli o Ratku, prosita, da se jima javijo.