Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev, je dejal. Herman Van Rompuy je spomnil, da so se evropski voditelji v minulih dveh letih in pol osredotočili na reševanje javnofinančne krize. "Obnovitev zaupanja v prihodnost območja evra je nujen pogoj za to, da se vrnemo k rasti in zaposlovanju," je opozoril Belgijec in dodal: "To je naš končni cilj. Cilji glede primanjkljaja in dolga so vmesni cilji, ne cilj sam zase".

Pri tem je spomnil na podpis pogodbe o fiskalnem paktu in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). EU tako deluje na dveh frontah - krepi odgovornost držav in solidarnost. Pohvalil je Slovenijo, ker je kot ena redkih članic že ratificirala obe pogodbi, in izrazil upanje, da bo v svojo zakonodajo uspešno vnesla tudi fiskalno pravilo.

Predsednik Evropskega sveta je zagotovil, da EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, a reforme ne bodo delovale čez noč. "Reforme bodo s časom prinesle spremembe in nova delovna mesta," je dejal. Priznal je, da so lahko včasih tudi boleče, zato je pomembno, da jih spremlja pravičnost.

"Slovenska himna najbolj evropska"

Ob tem se je dotaknil tudi Grčije in tamkajšnje voditelje pozval, naj prevlada razum. "Želimo, da Grčija ostane v območju evra in spoštuje svoje obveznosti," je dejal.

Van Rompuy je spomnil, da segajo začetki evropskega projekta, ki je združil staro celino ter prinesel mir in blaginjo, v leto 1950, ko so se zbrali voditelji šestih zahodnoevropskih držav. "Vsaka je imela drugačno kulturo, drugačno vizijo politike, govorili so različne jezike. Pa vendar je bila ključna stvar skupna vsem. Evropski projekt se je porodil iz zamisli, da ne smemo biti ujetniki zgodovine, da lahko to prerastemo in skupaj gradimo mir in prihodnost," je dejal.

"Krvava bojišča smo zamenjali za pogajalske sobane v Bruslju. Dolgoletno rivalstvo smo zamenjali z voljo do sobivanja," je dejal predsednik Evropskega sveta. Tudi Slovenija si je vedno zastavljala ambiciozne cilje - kot prva država nekdanje Jugoslavije je vstopila v EU, kot prva med članicami, ki so se EU pridružile leta 2004, je prevzela evro in predsedovala uniji, je dejal Van Rompuy in slikovito dodal, da je tudi slovenska himna najbolj evropska.

Slovenija dobro pozna tudi Zahodni Balkan, je še dejal Belgijec in dodal, da tudi to območje vleče v Evropo. Izrazil je upanje, da bodo vse države članice EU pravočasno ratificirale pristopno pogodbo Hrvaške in da se bo ta država sedemindvajseterici pridružila 1. julija 2013.

Do takrat bodo na Hrvaškem podrobno spremljali zadeve, ki jih je pred pristopom še treba obravnavati. "Upam in pričakujem, da bodo tudi dvostranska vprašanja rešena v duhu dobrega sosedskega sodelovanja," je dejal.

Van Rompuy je prepričan, da morajo države na območju Zahodnega Balkana nadaljevati s političnimi in gospodarskimi reformami, da bodo lahko uresničile evropsko perspektivo. EU je pri tem pripravljena nuditi podporo, a končno odločitev o tem morajo sprejeti države in ljudje. Pri tem se je dotaknil političnih sprememb v Srbiji. "Upam, da bodo novi voditelji v Srbiji nadaljevali evropsko pot," je dejal.

Z Janšo najdlje o brezposelnosti v državi

Janša je po srečanju povedal, da so na pogovorih obravnavali položaj v EU in napore za ponovno rast. Širitev EU na države Zahodnega balkana ostajajo na dnevnem redu, Slovenija pa da je podpornik širitve. Povedal je še, da so mu predstavili slovenske ukrepe za izhod iz krize. Tu je Janša izpostavil povezavo med gospodarsko rastjo in ustvarjanjem  delovnih mest. Če manjka en člen, tega po njegovo ni mogoče doseči.

Kot je povedal Van Rompuy pa sta najdlje govorila o veliki brezposelnosti v državi. Mladi naj po njegovih besedah ne bi smeli biti obremenjeni s težavami prihodnosti. Povedal je, da upa, da bo soglasje v Slovenije glede fiskalnega pravila. Grčija mora po njegovem ostati v evroobmočju, za Grke pa upa, da se bodo znali prav odločiti na volitvah.

Tudi Janša je poudaril, da so evropski voditelji zainteresirani, da Grcija ostane v Uniji, a naj spoštuje zaveze, tako kot vse ostale države članice. Rezervnega scenarija za uravnoteženje javnih financ po njegovih besedah ni. Poudaril je, da je konec časov, ko je država mislila, da bo kriza minila kot manjši vihar.

Paket ukrepov, ki ga je parlament potrdil je po njegovem prepomemben, da bi padel. "Preprican sem da bo ta paket uveljavljen, podpora javnosti je velika," je povedal Janša.

Rompuy pogajanj s socialnimi partnerji ni želel komentirati, saj se ni hotel utikati v notranje zadeve Slovenije. Po volitvah v Franciji je bil novi predsednik v Bruslju jasen, da bodo zaveze izpolnjevali še naprej, zato ga, pravi, ne skrbi.