Predsednik ZDA Barack Obama je dogovor označil za zgodovinski preboj diplomacije, vendar opozoril, da gre le za prvi korak.

Obama je v javnem nagovoru povedal, da je diplomacija odprla pot do varnejšega sveta in v prihodnost, ko bo mogoče potrditi miroljubnost iranskega jedrskega programa. Čeprav gre le za prvi korak, pa je Obama povedal, da gre za velik korak, saj so prvič po skoraj desetletju ustavili napredovanje iranskega jedrskega programa. Ključne dele tega programa pa bodo zavrteli nazaj.
Obama je povedal, da je Iran v zameno dobil zmerno olajšanje sankcij, obljubo, da ne bo novih sankcij in dostop do prihodkov, ki ga zaradi sankcij doslej ni bilo. Kljub temu pa je Obama dejal, da bo pot do končnega dogovora še dolga in težka, ZDA pa bodo še naprej zavezane Izraelu in partnerjem v Perzijskem zalivu, ki imajo dobre razloge za dvom v prave namere Irana.

Po Twitterju v svet

Dogovor je, po štirih dnevih pogajanj v Ženevi, prvi preko Twitterja naznanil tiskovni predstavnik visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton Michael Mann. Kmalu zatem ga je prav tako po twitterju potrdil iranski zunanji minister Džavad Zarif.

Kot je glede same vsebine dogovora poudarila Ashtonova, so skušali odgovoriti na strahove mednarodne skupnosti, obenem pa ohraniti spoštovanje do iranske vlade in naroda. Posebej je izpostavila, da so pogajalci razumeli in spoštovali pomisleke Izraela, ter da so bili tudi ves čas v stiku z izraelsko vlado.

Kot poročajo svetovni mediji dogovor pomeni, da lahko Iran zadrži vse, kar je doslej ustvaril na jedrskem področju, vendar pa ne bo mogel priti do jedrske bombe, ne da bi ga odkrili. Gre za prvi korak k širšemu dogovoru, ki naj bi ga sprejeli v naslednjih šestih mesecih.

Iran bo zamrznil svoje jedrske dejavnosti, ustavil gradnjo in nameščanje novih centrifug za plemenitenje urana in sprejel omejitve glede količine in vrste oplemenitenega urana, ki ga lahko proizvede v prihodnje. Iran je prav tako sprejel povečanje mednarodnega nadzora. Sprejel je dnevni nadzor s strani mednarodnih jedrskih inšpektorjev in zaustavil dela na reaktorju na težko vodo za proizvodnjo plutonija.

Navdušenje je veliko

V državah t.i. šesterice - petih stalnih članicah Varnostnega sveta ZN in Nemčiji - so nad prebojem očitno navdušeni. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dogovor označil kot "prelomno točko", vodja francoske diplomacije Laurent Fabius kot "pomemben napredek za varnost in mir", britanski zunanji minister William Hague pa kot "dober za ves svet".

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ocenil, da bo pomagal "zagotoviti mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu", "odpreti normalne izmenjave z Iranom" in "zagotoviti boljše življenje iranskemu narodu". Po besedah vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova "ni nihče izgubil, vsi smo na koncu zmagali", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obama je posvaril Teheran, da če se ne bo držal dogovorjenega, tudi Zahod ne bo izpolnil svoje obljube - skoraj sedem milijard dolarjev vredne omilitve sankcij ne bo in pritisk se bo znova okrepil. Kot je še dejal, se zaveda, da imajo Iran in ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu upravičene razloge za dvom v namere Irana.

Po besedah ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je sodeloval v finalu pogajanj v Ženevi, bodo po zaslugi današnjega dogovora partnerji ZDA na Bližnjem vzhodu varnejši. "Okrepil bo varnost naših partnerjev v regiji. Okrepil bo varnost našega zaveznika Izraela," je zatrdil novinarjem.

Kakršnakoli razhajanja med ZDA in Izraelom so po Kerryjevih besedah zgolj stvar "presoje" in "računic". "A razlik med ZDA in Izraelom glede tega, kaj je končni cilj, ni - da Iran ne bo imel jedrskega orožja," je zatrdil.

Dogovor za globalni mir

Po besedah iranskega predsednika Hasana Rohanija dogovor "odpira nova obzorja" in Iranu priznava pravico do jedrskega programa in bogatenja urana. "Konstruktiven angažma in neumorna prizadevanja pogajalskih ekip bodo odprli nova obzorja," je v prvem odzivu na Twitterju zapisal Rohani. Kot je še ocenil, je bila rešitev dolgoletnega jedrskega spora mogoča, potem ko "je iranski narod glasoval za zmernost".

Pri tem je mislil na svojo presenetljivo zmago na junijskih predsedniških volitvah v Iranu. Potem ko so pogovori med t.i. šesterico leta stopicali na mestu, so namreč po Rohanijevi izvolitvi dobili nov zagon.

Kasneje je Rohani po navedbah iranske tiskovne agencije Fars na to temo pisal ajatoli Hameneju in mu zatrdil, da dogovor o iranskem jedrskem programu "koristi vsem državam v regiji in globalnemu miru". Obenem je poudaril, da so zahodne sile z dogovorom Iranu priznale pravico do jedrskih dejavnosti in do bogatenja urana.

Tudi iranski zunanji minister Džavad Zarif in glavni iranski jedrski pogajalec Abas Arakči, ki sta sodelovala na pogajanjih v Ženevi, sta zadovoljna. Oba sta tudi podobno kot Rohani zatrdila, da doseženi dogovor Iranu priznava pravico do bogatenja urana.

"Dogovor je slab"

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se s tem očitno ne strinja. Iz njegovega urada so sporočili, da je dogovor "slab", saj daje Teheranu vse, kar je želel - "delen dvig sankcij, medtem ko ohranja bistven del njegovega jedrskega programa". Iranu "omogoča nadaljnje bogatenje urana, pušča centrifuge in dovoljuje, da proizvaja material za jedrsko orožje," so še zapisali.

Izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman je dogovor označil kot "največjo diplomatsko zmago" Irana, minister za gospodarstvo Naftali Bennett pa je poudaril, da doseženi dogovor njegove države ne zavezuje k ničemur in da ima Izrael pravico do samoobrambe.