V Bruslju so napovedali, da bodo prošnjo proučili v posvetovanju z ostalimi državami članicami EU in IMF. Budimpešta je ob tem nakazala, da namerava morebitno pomoč obravnavati kot previdnostni ukrep. Christine Lagarde, šefinja IMF, je dejala, da se bo skupina strokovnjakov sklada, ki je v Budimpešti, vrnila v Washington, kjer se bo posvetovala z vodstvom in odborom izvršnih direktorjev IMF.

Znesek še neznanka

Koliko pomoči bi Madžarska potrebovala, je prezgodaj napovedovati, je sporočil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj. "Nimamo številke. To je prošnja za morebitno pomoč in znesek na tej ravni ni določen," je povedal Altafaj. Madžarska je od IMF in EU že leta 2008 prejela 20 milijard evrov vredno posojilo.

Madžarsko so prizadeli dolžniška kriza v območju evra in ukrepi desnosredinske vlade premierja Viktorja Orbana, ki se je na oblast povzpela aprila lani. Uvedli so visoke davke, s katerimi so želeli napolniti proračunsko luknjo, ki je nastala zaradi vse manjše domače potrošnje in znižanja davka na dohodek. Nacionalizirali so za 11 milijard evrov premoženja zasebnih pokojninskih skladov.

Državljanom so želeli pomagati s posojili v tujih valutah, ki pa jih je prizadela visoka vrednost švicarskega franka. Dovolili so poplačilo po menjalnem tečaju, ki je približno 20 odstotkov nižji od tržnega, zaradi česar so posojilodajalci utrpeli izgube.

Negativni obeti

Po ocenah analitikov bo Madžarska v letu 2012 zabeležila najnižjo gospodarsko rast med novimi članicami, ki so se Uniji pridružile leta 2004. Madžarski BDP naj bi se prihodnje leto zvišal za 0,5 odstotka, medtem ko ji nekateri napovedujejo celo recesijo.

Bonitetna ocena Madžarske je pri vseh treh največjih bonitetnih hišah trenutno le eno stopnjo nad oceno ničvrednosti. Če bi se njena bonitetna ocena poslabšala, bi to še dodatno otežilo financiranje njenega dolga. Bonitetni hiši Fitch in Standard & Poor's sta njene obete nedavno spremenili iz stabilnih v negativne.