Vsako leto 11. junija v Srebrenici pokopljejo na novo najdene posmrtne ostanke Bošnjakov, ki so pod rokami sil bosanskih Srbov umrli praktično pred očmi celega sveta. Genocid se je zgodil leta 1995, umrlo je več kot osem tisoč Bošnjakov.
Doslej so jih pokopali že 5137, danes jih bodo še 520: med njimi je 48 fantov, starih od 15 do 18 let. Pokopali bodo tudi tri ženske, ena od njih je bila v času pokola stara 94 let.
"Naši otroci se vračajo tja, od koder so odšli leta 1995. A žal niso več živi," je dejala Munira Šubašić, ki vodi združenje žensk iz Srebrenice, katerih možje in sinovi so bili pobiti.
Pokopali bodo dedka, ki ju nikoli niso poznali
"Žalostno je, da nikoli nisem imel priložnosti spoznati ali vsaj videti katerega od svojih dedkov. Sem le otrok, vendar vem, da sta bila dedka in številne druge družine ubite povsem brez razloga. Samo zato, ker smo muslimani," besede mladega Salana povzema Dnevni Avaz. Salan, Šejla in Selma Mandžić so namreč trije od srebreniških otrok, ki bodo danes navzoči pri pokopu posmrtnih ostankov dedkov Idriza in Mevludina. Poznajo ju samo prek fotografij, saj so se rodili več let po njuni smrti.
"Pogosto si želim, da bi me dedka lahko videla, kako uspešna sem v šoli. Zelo mi manjkata. Želim, da bi nekomu lahko rekla dedek, se igrala z njim, uživala. Genocid v Srebrenici smo preživeli na svoj način, odrasli se motijo, ko mislijo, da otroci ne občutimo bolečine ob izgubi ljubljenih oseb," pa pravi Šejla.
Obeležitev tudi pri nas
V Ljubljani se bodo žrtev Srebrenice spomnili ob 19. uri na ljubljanskem Prešernovem trgu z minuto molka, v zrak pa bodo spustili bele balone, ki predstavljajo izginjanje nedolžnih življenj.
Združenje Zemzem pa je predsedniku države Danilu Türku podelilo simbol Srebrenice: priponko v obliki belega cveta z enajstimi belimi cvetnimi listi, ki simbolizirajo 11. julij in nedolžnost, ter zelenim krožcem kot simbolom upanja in življenja.
Glavna krvnika na sodišču
Na haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je v ponedeljek dobro začel sodni proces proti Ratku Mladiću, nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov, ki je v očeh mnogih najbolj odgovoren za zločin.
Mladića je roka pravice dosegla po dolgih letih skrivanja, pravi, da za zločine, ki mu jih očitajo, ni kriv. Po osebni in poveljniški odgovornosti je v enajstih točkah obtožen za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, tudi za genocid najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in obleganje Sarajeva.
V ponedeljek je na sojenju nastopila prva priča Elvedin Pašić, ki je novembra 1992 kot 14-letnik preživel pokol 150 ljudi v vasi Grabovica.
V Haagu pa sodijo tudi Radovanu Karadžiću, ki naj bi bil kot medvojni predsednik bosanskih Srbov eden od glavnih odgovornih za grozodejstva Srbov med vojno v Bosni in Hercegovini. Konec junija so ga oprostili v eni točki obtožnice, in sicer da je načrtoval genocid nad Bošnjaki in Hrvati med vojno v BiH. Obtožba o genocidu v Srebrenici pa ostaja.