Ob tem so v Bruslju poudarili, da se komisija dobro zaveda izzivov, s katerimi se soočajo slovenske in hrvaške oblasti pri iskanju pravega ravnovesja pri izvajanju novih pravil o sistematičnem nadzoru na meji, ter njihovega vpliva na potnike.

Negativne posledice ukrepa

Nova pravila o izvajanju sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih mejah schengna in unije, ki so začela veljati 7. aprila, je unija uvedla v odziv na teroristične napade v Evropi. Slovenija je ves čas sprejemanja pravil opozarjala na morebitne negativne posledice ukrepa, tudi v enostranski izjavi k dogovoru.

V komisiji so v odzivu na Cerarjevo pismo danes še izpostavili, da tesno sodelujejo z vsemi članicami unije, da bi zagotovili čim boljše izvajanje nove zakonodaje, o kateri so se dogovorile vse vlade članic, ter se izognili negativnemu vplivu na pretočnost, ne da bi pri tem ogrozili varnost.

Spomnili so, da bo na pobudo komisije v petek v Bruslju drugi sestanek na tehnični ravni o izvajanju novih ukrepov, na katerem bodo razpravljali tudi o prožnosti in možnosti ciljnega preverjanja v sklopu nove zakonodaje. Prvi tak sestanek je bil 12. aprila.

Komisija še izpostavlja, da je pripravljena nuditi usmeritve članicam, potrebne za zagotavljanje okrepljene varnosti za državljane, ki pa obenem ne bi povzročala nepotrebnih zastojev na mejah.

Juncker se je po navedbah tiskovne službe komisije o rezultatih omenjenih razprav pripravljen pogovoriti s slovenskim in hrvaškim premierjem ob robu vrha EU v soboto v Bruslju.