Evropska komisija je predstavila načrt za razporeditev migrantov, ki so že v Evropski uniji in so trenutno nameščenih v državah z največ migranti, kot sta na primer Italija in Malta. Pri razdelitvi naj bi upoštevali število prebivalcev, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela.

V Unijo še dodatnih 20.000 oseb, v Slovenijo 207 migrantov

Dokončen načrt preseljevanje beguncev naj bi pripravili do konca maja. Že zdaj pa so znane predvidene razdelitve, Slovenija je dobila kvoto 1,15 odstotka in naj bi tako sprejeli 207 beguncev. V program naj ne bi bili vključeni Velika Britanija, Irska, ki se za sodelovanje lahko odločita v roku treh mesecev, in Danska, ki pri politikah pravosodja ne sodeluje.

Kot je pojasnil komisar za migracije Dimitris Avramopoulos pa naj bi Unija sprejela še 20.000 oseb iz kriznih žarišč in jim omogočila legalno pot in pridobitev azila v Uniji. Za oba ukrepa v letih 2015 in 2016 naj bi Unija namenila 75 milijonov evrov.

Obeta se tudi okrepitev nadzora meja

Komisija predvideva tudi, da bodo v letih 2015 in 2016 trikratno povečali zmogljivosti in sredstva za skupne operacije Triton in Pozejdon agencije Frontex. Z njimi naj bi poskušali predvsem stopiti na prste tihotapskim mrežam. Unija pa naj bi v sodelovanju z oblastmi v državi sodelovali tudi v Turčiji, Jordaniji in Nigeriji skušala ustaviti tihotapske mreže. 

Državam članicam, kamor prispe največ beguncev, pa naj bi pomagali z dodatnimi sredstvi v višini 60 milijonov evrov. Tja naj bi poslali tudi ekipe, ki bodo pomagali pri identifikaciji - vsem bodo vzeli prstne odtise - in presodili, ali so upravičeni do azila.

"Prostor za namestitev imamo"

Ukrepe za premestitev migrantov pozdravljajo tudi v Slovenski filantropiji, kjer se ukvarjajo tudi z vključevanjem migrantov v družbo. Vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji Franci Zlatar ocenjuje, da fizične kapacitete za namestitev ljudi imamo in glede na trenutno dogajanje na Mediteranskem morju je prav, da jih tudi mi sprejmemo. Azilni dom ima možnost nastanitve 200 oseb, ministrstvo pa ima možnost nastanitve tudi v integracijskih hišah. "Če pa bi sprejeli večje število ljudi, bi morali decentralizirati postopke, saj trenutno vse vodi ministrstvo za notranje zadeve, občine pa nimajo nobenih pristojnosti."

Slovenija sicer med migranti ne velja kot zaželena končna destilacija. Zlatar izpostavlja, da je to delno zaradi majhnosti in specifičnosti jezika, delno pa tudi zato, ker ni diaspor, ki bi jim omogočile lažjo vključitev in pridobitev dela, "pa ne glede na to kakšno že je". To omogočajo predvsem skandinavske države in Velika Britanija. "Do določene mere smo pri nas še vedno zelo zaprti. Migranti zelo težko dobijo službo ali najamejo stanovanje," še pravi Zlatar, ki vidi rešitev tudi v dodatni vzpostavitvi programov za zaposlovanje migrantov, ne pa v dodatni denarni pomoči.

Slovenija na repu med prosilci za azil

Da bi predlog sprejeli, se mora z njim strinjati večina od 28 članic Unije. Podporo so že napovedali v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Malti. Pomisleke pa imajo v Britaniji, na Madžarskem, Estoniji, Slovaškem in Češkem. Med podpornicami novega načrta tako prevladujejo države, kjer je število prosilcev za azil največje. Slovenija je na lestvici prošenj za mednarodno zaščito sicer na dnu, lani je za zaščito zaprosila 385 ljudi, a so postopke v 216 primerih končali, saj so prosilci državo zapustili pred razrešitvijo vloge.