Globalni indeks suženjstva je prvič izmerila nevladna organizacija Free Walk Foundation (WFF). Ta upa, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem "skritim zločinom". "Številnim vladam ne bo všeč, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje načinov, kako se bolje bojevati proti sodobnemu suženjstvu.

Sodobno suženjstvo podobno suženjstvu prejšnjih stoletij

Definicija sodobnega suženjstva, ki jo je določila organizacija, vsebuje suženjstvo in prakse, podobne suženjstvu, kot so odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodaja ali izkoriščanje otrok, trgovina z ljudmi in prisilno delo.

"Številni so presenečeni, ko slišijo, da suženjstvo še vedno obstaja," je dejal Grono. Mislijo namreč, da se je suženjstvo končalo v 19. stoletju z ukinitvijo trgovine s sužnji prek Atlantika.

Sodobno suženjstvo ima vse značilnosti suženjstva prejšnjih stoletij. "Ljudi nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi," pojasnjuje Grono.

Najhuje v Mavretaniji in Indiji, v Sloveniji skoraj 8.000 sužnjev

FWW je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu.

Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno "dedno suženjstvo", zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. "V Mavretaniji se otroci rodijo v suženjstvu," je pojasnil Grono.

V absolutnih številkah je največ zasužnjenih ljudi v Indiji (13,95 milijona), na Kitajskem (2,95 milijona) in v Pakistanu (2,1 milijona). Po ocenah FWW 72 odstotkov sodobnih sužnjev živi v Aziji.

Slovenija se med 162 državami uvršča na 67. mesto, zasužnjenih pa naj bi bilo od sedem tisoč do 7.800 ljudi.