Množica kakih 20.000 proruskih demonstrantov je konec tedna izkoristila priložnost in iz mestne hiše v Sevastopolu vrgla s strani Kijeva imenovano mestno upravo. Za župana so razglasili ruskega državljana Alekseja Čalija. Po navedbah protestnikov, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji. To naj bi bila usoda vsaj njihovega mesta, če že ne celotnega Krima. Po ulicah Sevastopola se vojaki vozijo v oklepnikih, zbiralo pa se je tudi kakih 3000 prostovoljcev, ki naj bi kmalu začeli z vojaškim urjenjem.

Mesto ima v Ukrajini zelo poseben položaj, saj je bilo pod oblast ukrajinske sovjetske republike umeščeno šele leta 1978, polni dve desetletji po tistem, ko je Nikita Hruščov preostanek Krimskega polotoka prepustil sosednji republiki. Od takrat je po nekaterih ocenah Sevastopol ostal povsem ruski glede na vse parametre, razen imena. Prebivalstvo ni le večinoma rusko govoreče, ampak tudi etnično rusko.

Ruska vojska v pripravljenosti

Dogajanje v Sevastopolu, kjer je že 250 let oporišče ruske mornarice, je eden glavnih razlogov za skrb novih oblasti v Kijevu, katerih prva naloga je ohraniti ozemeljsko celovitost države.

Moskva doslej z izjavami ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim znova sprejeti pod svoje okrilje, a ob meji že pripravlja svojo vojsko. Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju tujih agenicij ukazal, da se mora preveriti pripravljenost oboroženih sil na zahodu Rusije.

Poslanec ruske dume Leonid Slucki, ki je ta tedenobiskal Simferopol, je obljubil, da bo Moskva zaščitila v regiji živeče Ruse, zavrnil pa je govorice, da naj bi prebivalcem kmalu začeli deliti ruske potne liste.