Po mnenju nemškega ministra so posamezne članice evrskega območja vredne zaupanja, da bodo v novem letu storile velike korake pri reševanju lastnih težav. V tej luči je finančni minister izključil možnost razpada območja skupne valute oziroma izstopa posameznih članic. Kot je dejal, valutna unija združuje usode držav. Zato nosilci politične odgovornosti v evrskem območju delajo vse, da bi preprečili razpad te skupnosti.

Wolfgang Schäuble pa vztraja, da morajo ranljive članice evrskega območja, še posebej Španija in Italija, na verodostojen način sprejeti in izvesti vse ukrepe za dolgoročno rešitev lastnih nakopičenih problemov. Poleg tega bi morali evropski voditelji na vrhu konec januarja dokončati pripravo sporazuma o fiskalnem paktu za območje evra, ki ga Nemčija šteje za nastavek za "unijo stabilnosti" v evrski skupini.

Šele po izpolnitvi teh dveh pogojev Schäuble dopušča možnost oblikovanja rešitev akutnih težav posameznih držav pri financiranju. S tem znova odpira vrata kratkoročnim ukrepom za umiritev dolžniške krize v posameznih članicah območja evra, ki je v zadnjih tednih dobila sistemske razsežnosti. Med temi ukrepi se najpogosteje omenja določena oblika skupnega zadolževanja članic območja evra ali pa večja vloga Evropske centralne banke pri reševanju krize.

Foto: EPA Wolfgang Schäuble 2. oktobra 2011. Prezadolženost temeljni vzrok krize

Čeprav je pritisk trgov v zadnjih dneh nekoliko popustil, pa se članice območja evra, kot sta Italija in Španija, dolgoročno še vedno zadolžujejo po visokih obrestnih merah. Schäuble v tem ne vidi nič škodljivega, saj takšna situacija krepi zavedanje, da se je treba spopasti s temeljnima vzrokoma za krizo, ki sta prezadolženost in pomanjkljiva gospodarska konkurenčnost.

Nemški finančni minister je znova tudi pozval k čim hitrejši usposobitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). "Čim hitreje bomo vplačali 80 milijard evrov plačanega kapitala, tem bolje bo," je prepričan.

ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic.

Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov.

Milijarde v sklad sredi 2012

Po sklepu decembrskega zasedanja evropskih voditeljev naj bi ESM zaživel že sredi prihodnjega leta, torej leto dni pred prvotno načrtovanim datumom. Schäuble je zagotovil, da Nemčija ne bo zavirala tega postopka, pri čemer pa je po njegovih besedah pomembna tudi pripravljenost in sposobnost drugih članic, da pospešijo polnitev sklada.