Vladajoča verska klika je sicer pozvala k množični udeležbi prebivalcev, s čimer bi pokazali iransko moč „sovražnikom iz ZDA in od drugod“, vendar se bo po oceni analitikov volitev udeležila le okoli polovica izmed 44 milijonov upravičencev.

Reformisti iz vrst opozicije so se že vdali v usodo, potem ko je iranski revolucionarni svet, ki ga sestavljajo neizvoljeni kleriki in pravniki, preprečil kandidaturo okoli 1.700 kandidatom iz vrst reformistov. Za 290 sedežev v narodnem parlamentu se sicer na osmih volitvah po revoluciji leta 1979 poteguje okoli 4.500 kandidatov. Reformistom naj bi uspelo dobiti vsega 40 sedežev.

Analitiki menijo, da si bodo po zagotovljenem uspehu na volitvah konservativci še okrepili samozavest, kar bo pomenilo še manj možnosti na kompromise glede iranskega jedrskega programa in še bolj agresivno zunanjo politiko. Največji zmagovalci volitev naj bi bili nekdanji pripadniki trde linije iz vrst vplivne Revolucionarne garde, ki bodo verjetno v skupščini dobili večino. Ta je sedaj še v rokah islamske duhovščine. V primeru tem primeru si bo moč okrepil tudi iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.