Bruselj. “Ne, ne navijam za Francoze,” je ob globokem odkimavanju odgovoril francosko govoreči mladenič v bruseljskem lokalu. “Navijam za Špance,” je povedal, medtem ko je na zaslonu tekla tekma med Francijo in Južnoafriško republiko. Lokal v večinoma francosko govorečem Bruslju je bil sicer skoraj prazen.

Ne bodo šli k Nizozemski
“Prebivalca Flandrije, ki je skrivni pristaš nizozemske kraljice ter bi belgijsko pivo ali čokolado zamenjal za nizozemsko, boste morali iskati z lučjo pri belem dnevu,” pravi Kristof Clerix, novinar belgijskega časopisa MO*. V Belgiji je na volitvah največ glasov nedavno dobila nacionalistična stranka N-VA, ki si prizadeva za več neodvisnosti Flandrije. Zanjo je volil vsak tretji prebivalec te regije. “To še ne pomeni, da si vsak tretji želi neodvisnosti,” opozarja. Zmago pripisuje predvsem priljubljenosti voditelja in naveličanosti nad zdajšnjim političnim zastojem.

Regiji imata ločeni politiki glede kulture, izobraževanja, kmetijstva, gospodarstva, športa in medijev, razloži. Načrtuje se ločitev pokojninskega sistema in sistema socialnih transferjev.

Še deset ali sto let
Pri morebitni razdelitvi države na dva dela bi največjo težavo predstavljal Bruselj, ki si ga obe regiji želita za svojo prestolnico. Poleg tega bi morala neodvisna Flandrija verjetno znova zaprositi za vstop v Evropsko unijo in Nato, ki imata sedež v belgijski prestolnici.

“Bruselj bi tudi izgubil simbolno privlačnost združevalnega mesta,” pojasnjuje Clerix. Razpada Belgije ne izključuje, dodaja pa, da se lahko zgodi čez deset ali pa šele sto let.