V Hercegovsko-neretvanskem kantonu so danes potrdili, da je na njihove območju zaradi poplav umrlo 13 ljudi. Včeraj so navajali številko 16, ki pa je bila napačna; prišlo je namreč do podvajanja podatkov s strani več služb. To pomeni, da je za zdaj potrjenih 17 žrtev poplav. Drži, da še vedno več ljudi pogrešajo, tako da da številka gotovo žal ne bo dokončna, poudarjajo pristojni.
Iskanje pogrešanih in reševanje imovine
Obilne padavine, ki so zajele Bosno in Hercegovino, so v petek povzročile obsežne poplave in sprožile plazove, najbolj kritične pa so razmere v Jablanici severno od Mostarja in okoliških krajih. Pod vodo so naselja Konjic, Kreševo in Fojnica, prizadeta sta tudi Kiseljak in Vareš.
Župan občine Jablanica Damir Šabanović je izjavil, da se soočajo s tragedijo brez primere. "Žal je po neurju veliko število žrtev, iščemo pogrešane (...). Družinam žrtev izrekam iskreno sožalje in podporo," je dejal. Kot je dodal, so od zgodnjih jutranjih ur na terenu reševalci, ki se z mehanizacijo trudijo pomagati vsem.
V Donji Jablanici so porušene številne hiše, ceste in mostovi, odneslo je del železniške proge. Veliko je ugibanj o tem, da je vzrok za plaz, ki je zasul več hiš, kamnolom nad naseljem.
Preiskava že poteka
V društvu Eko akcija so po pisanju mostarskega portala Bljesak.info opozorili na možne posledice delovanja kamnoloma, prebivalci pa trdijo, da je bil to tudi dejavnik, ki je povečal število žrtev in obseg škode. Po obilnem deževju so se namreč z območja kamnoloma proti naselju usuli plazovi, ki so zasuli številne objekte.
Da se katastrofa ni zgodila le zaradi obilnih padavin, je prepričan tudi minister za notranje zadeve Federacije BiH Ramo Isak. "Padavine niso bile tako obilne, da bi privedle do tega," je dejal v petek po poročanju N1 BiH. Dodal je, da je na območju tudi kriminalistična policija, ki ugotavlja, kaj je sprožilo plaz.
Vlada te entitete je v petek razglasila stanje naravne nesreče. Državna osrednja volilna komisija (CIK) medtem še vedno odloča, kako, če sploh bodo v nedeljo na prizadetih območjih potekale lokalne volitve.
Prihaja pomoč
V BiH so po pozivu na pomoč društva Pomozi.ba za poplavljena območja doslej zbrali skoraj 500.000 konvertibilnih mark (250.000 evrov), je za mrežo radio Slobodna Evropa danes povedal predsednik društva Elvir Karalić. Enkratno denarno pomoč v višini 100.000 evrov bo za prizadeto prebivalstvo donirala tudi Srbska pravoslavna cerkev.
Pomoč sta BiH v petek ponudili Hrvaška in Srbija. Hrvaška vlada je sporočila, da se bo takoj odzvala in zagotovila vso potrebno podporo, ko bodo oblasti v BiH opredelile specifične potrebe in poslale uradno prošnjo za pomoč. Dodali so, da je Hrvaška pripravljena ukrepati prek civilne zaščite, gasilcev, ministrstev za notranje zadeve in obrambo ter prek hrvaškega Rdečega križa.
Solidarnost in podporo BiH je v petek izrazila tudi EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v petek dejal, da je EU pripravljena zagotoviti nadaljnjo pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite. Na prošnjo BiH za pomoč je unija že aktivirala storitev Copernicus za kartiranje.
BiH je pripravljena pomagati tudi Slovenija, so v petek v ločenih objavah na X sporočili predsednica države Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob ter zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas sta sporočila, da sta začela z zbiranjem pomoči za BiH.
Pomoč v materialnih dobrinah-oblačila in higienski pripomočki trenutno ni izvedljiva ! Karitas hoče samo keš !