Pred parlamentom v Atenah se je že včeraj zvečer zbrala množica ljudi, ki so protestirali proti novim varčevalnim ukrepom, ki ga bo prinesel tretji skladu pomoči Evropske unije. Med drugim so protestniki zažigali zastave vladujoče stranke Sirize in nosili transparente z napisom "Mi zapuščamo to Evropo.“

Novi varčevalni ukrepi bodo ponovno tudi prizadeli zdravstveni sistem, ki že „diha na škrge“. Mnogi Grki se morajo zato zateči v brezplačne bolnišnice.   

Leta 1997 je nevladna organizacija "Zdravniki sveta“ odprla prvo brezplačno bolnico v Atenah. Kmalu so sledile bolnice v Thessalonikiju, Chani, Perami in v drugih mestih. V bolnicah svoje delo prostovoljno opravljajo zdravniki, medicinske sestre, psihologi in socialni delavci. Ob ustanovitvi bolnic je bil namen predvsem pomagati beguncem, Romom in brezdomcem, ki niso imeli dostopa do zdravstvenih storitev v državnih bolnicah. Sedaj je med pacienti vedno več Grkov, ki so ostali brez dela in zdravstvenega zavarovanja.

"Prvotno smo pomagali beguncem, priseljencem, brezdomcem in Romom in še vedno pomagamo tem ljudem, a odstotek Grkov se je močno povečal. V nekaterih bolnicah je odstotek nezavarovanih Grkov že zdavnaj presegel število tujcev,“ ugotavlja Sofia Garana, antropologinja in vodja brezplačne bolnice v Thessalonikiju. V brezplačni bolnici v grškem mestu vsak mesec sprejmejo okoli 1700 bolnikov, ki jih oskrbuje okoli 150 prostovoljcev, poroča nemški Spiegel.

Tudi upokojeni psihiater Anastasios Kanistras vsak dan brezplačno ponuja pomoč v brezplačni bolnici. Opaža, da slabe ekonomske razmere močno vplivajo na psihično zdravje Grkov. "Mnogi prihajajo, ker jih mučijo strahovi glede prihodnosti. Pred krizo so živeli dobro, so delali in redno dobivali plačo, a sedaj se ne bojijo le tega, da bi zboleli, ampak tudi tega, da bi ob koncu dneva ostali bili hrane,“ pravi psihiater, ki ima skoraj 40 let delovnih izkušenj.

Zmanjkuje zdravil, potrebnih za kemoterapijo

V državni onkološki kliniki na severu Grčije jim počasi zmanjkuje zdravil, ki jih za izvajanje kemoterapije naročajo v tujini. V sklopu varčevalnih reform je moral zdravstveni sektor okrniti proračun za polovico, to pomeni predvsem manj zdravnikov in medicinskih sester, a tudi porabo zalog zdravil in naročanje manjših količin.

"Vsak dan skrbim za 25 do 35 pacientov, kar je zelo naporno. Večkrat imam občutek, da dosegam svoje meje, utrujen sem, takrat se lahko zgodijo tudi napake, varčevanje ogroža zdravje ljudi,“ ugotavlja onkolog Anastasios Boutis. Zdravnik pa se tudi boji, da veliko ljudi odhaja na zdravljenje v tujino, kjer so pogosto pogoji še slabši. "Nekoč so bolniki z rakom prihajali v Grčijo iz Albanije in Bolgarije, ker je tam zmanjkalo zdravil, sedaj pa Grki odhajajo tja, ker jih mi trenutno nimamo,“ je zaskrbljen Boutis in dodaja, da bolnike razume, a jim odsvetuje odhod v tujino.

Zdravniki sveta kot zadnje upanje

Za mnoge Grke brez zavarovanja pa tujina sploh ni opcija, ker nimajo dovolj denarja. Za njih so zadnje upanje brezplačne bolnice "Zdravnikov sveta“, ki se financirajo iz prostovoljnih prispevkov. "Podpirajo nas podjetja in premožni Grki iz okolice, prostovoljci, in, kar nas najbolj osrečuje, naši pacienti,“ pove vodja brezplačne bolnice v Thessalonikiju Garana.

Med pacienti je tudi nekdanji mizar Dimitris, ki za bolnico brezplačno popravlja in prinaša vedno novo pohištvo. Tako želi izkazati svojo hvaležnost in solidarnost z drugimi bolniki v času krize. „Vse sem naredil iz srca in iz ljubezni do ljudi,“ razloži Dimitris in se potreplja po srcu.