Sodišče je pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da je skrb o njegovi dvoumnosti, diskriminatornosti do posameznih manjšin in možnosti, da posamezniki oblast vzamejo v svoje roke, pretirana. Dvom o njegovi učinkovitosti in izvajanju je izrazila le ena članica odbora ustavnega sodišča.

Sporni zakon je zaživel konec leta 2008 tik pred parlamentarnimi volitvami, prišel pa je iz majhne skupine islamističnih strank. Te so po volitvah v parlamentu dobile precejšen vpliv. Zato kljub temu, da je Indonezija uradno posvetna država, postajajo pritiski skrajnih muslimanov vse močnejši.

Kršilce protipornografskega zakona čakajo precej drakonske kazni, saj je najvišja zagrožena kazen 15 let zapora, kdor nekomu posoja ali si naloži pornografijo z interneta, pa je lahko oglobljen z okoli 160 tisoč evri. Zakon je bil sicer deležen številnih kritik, na otoku Baliju, ki je pretežno hinduističen, pa zakona sploh niso želeli uveljaviti zaradi bojazni, da bo odvrnil tuje turiste.