Prejšnji teden se je Ursula von der Leyen vrnila s počitnic in se začela pripravljati na svoj drugi mandat na čelu Evropske komisije (EK). Ta bi lahko bil precej težji kot pretekli, čeprav so bili odločevalci v Bruslju in Strasbourgu že v obdobju 2019-2024 soočeni s številnimi izzivi.

V nedavno končanem mandatu se je EK morala soočiti z globalno pandemijo virusa covid-19, nato še z vojno v Ukrajini ter posledično inflacijo. Obeti niso najlepši. Boji v Ukrajini ne pojenjajo, novembrske ameriške volitve pa bi lahko, posebej ob zmagi Donalda Trumpa, dodatno zapletle situacijo.

Poleg tega v številnih evropskih državah močno pridobiva skrajno desna politična opcija, ki je praviloma nenaklonjena evropskim povezavam. To je pereč problem predvsem zato, ker je skrajna desnica pridobila v dveh gonilnih silah EU - Franciji in Nemčiji.

"Obdobje naslednjih petih let bo kot minsko polje. Treba bo sprejeti ključne in težke proračunske odločitve in se ukvarjati še z vojno v Ukrajini ter novonastalimi razmerami v ZDA," je za Politico dejal evropski funkcionar, ki je želel ostati neimenovan.

Proračunske težave bi se lahko povečale, če bodo ZDA prenehale finančno in vojaško podpirati Ukrajino, kar bi se lahko zgodilo v primeru Trumpove zmage. V tem primeru bi velik del stroškov padel na države EU, ki pa že sedaj namenjajo velike zneske v "zeleni prehod" in "brezogljično družbo".

Dodaten izziv bo priprava na predvideno nadaljnjo širitev EU, ki naj bi sčasoma sprejela Črno goro, Moldavijo in tudi Ukrajino. Ti postopki bodo zahtevali velike diplomatske in administrativne napore, najbrž pospremljene s številnimi političnimi pomisleki in odstopanji.

"Drugi mandat bi lahko bil precej bolj zahteven kot prvi," je za Politico priznal tudi Virginijus Sinkevičius, v prvem mandatu eden od komisarjev.

Evropski veljaki so Von der Leyen pogosto očitali, da nekatere strateške odločitve sprejema prehitro in brez ustreznih posvetov. Njen odnos z nekdanjim predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom ni bil dober, a se bodo stvari vsaj na tem področju najbrž izboljšale. V Michelove čevlje bo namreč stopil nekdanji portugalski premier António Costa, ki ima odličen delovni odnos z Von der Leyen, navaja Politico.

Napeto tudi v parlamentu

Foto: Epa Evropski parlament

Razmerja moči v Evropskem parlamentu (EP) prav tako povzročajo skrbi. Von der Leyen in njena Evropska ljudska stranka je našla skupni jezik s Socialisti, Zelenimi in liberalci iz gibanja Renew ter tako vzpostavila nekakšen sredinski koalicijski blok.

Po junijskih evropskih volitvah se je parlament nagnil bolj v desno in na zasedanjih bo več poslancev, ki želijo spremeniti ali celo ukiniti Evropsko unijo kot jo poznamo. Tako bo sprejemanje nove zakonodaje težje kot v preteklosti.

Imena sredi septembra

Predlog sestave nove komisije z razdelitvijo resorjev bo von der Leyen predstavila sredi septembra, oktobra pa nato kandidate čakajo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Sledilo bo še potrjevanje celotne komisije na plenarnem zasedanju parlamenta, kar bi se lahko zgodilo v drugi polovici oktobra ali novembra.

Doslej so znana imena 21 komisarskih kandidatov, med katerimi je 16 moških. To nemški političarki otežuje uresničitev cilja, da bi bila prihodnja Evropska komisija spolno uravnotežena.

dezurni@styria-media.si