Blagoje Adžić je bil za načelnika generalštaba JLA imenovan leta 1989. Odgovoren naj bi bil za vojno v Sloveniji in na Hrvaškem. Skupaj s skupino 32 generalov in admiralov JLA so ga upokojili februarja 1992. Po upokojitvi se ni več pojavil v javnosti. V krogu družine so ga pokopali v soboto.

Sodišče v Osijeku je konec leta 1991 izdalo zaporni nalog proti Adžiću zaradi genocida in vojnih zločinov nad civilisti in vojnimi ujetniki v Vukovarju. Pred sodiščem pa se Adžić ni nikoli pojavil.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je kasneje dva jugoslovanska generala, Mileta Mrkšića in Veselina Šljivančanina, zaradi pokola hrvaških vojnih ujetnikov pri Vukovarju obsodilo na 20 oziroma deset let zapora.

Srbske oblasti in vojaško vodstvo se na novico o Adžićevi smrti niso javno odzvali.

Tri Adžićeve naslednike v jugoslovanski vojski, ki je nastala iz ostankov JLA, Momčila Perišića, Dragoljuba Ojdanića in Nebojšo Pavkovića, je haaško sodišče zaradi vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Perišić je bil zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem in BiH obsojen na 27-letno zaporno kazen, Ojdanić in Pavković pa sta bila zaradi vojnih zločinov na Kosovu obsojena na 15 oziroma 22 let zapora.