"Ni ga več. Odšel je, ko se je sam odločil, da bo odšel," je novinarjem pred bolnišnico Šeba, kjer je Šaron ležal, sporočil njegov sin Gilad.

Nekdanji izraelski politični in vojaški voditelj Ariel Šaron velja za enega najbolj kontroverznih izraelskih politikov.

Možganska kap

18. decembra 2005 ga je obšla slabost, zato so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ga je zadela manjša možganska kap. Čez dva dni je bil že izpuščen iz bolnišnice, a  je bil 4. januarja spet hospitaliziran zaradi hujše oblike možganske kapi. Da bi zmanjšali krvni pritisk znotraj lobanje, so zdravniki povzročili umetno komo in opravili tri operacijske posege. Iz kome se od tedaj ni zbudil.

Njegove pristojnosti so bile v skladu z zakonodajo prenešene na njegovega namestnika Ehuda Olmerta.

Povzročil pretres na izraelski politični sceni 

Rodil se je leta 1928 kot Ariel Scheinermann v bližini Tel Aviva v takrat britanski Palestini. Njegov oče je bil nemški Poljak, mati pa Rusinja. Kot mladenič se je pridružil skrivni paravojaški organizaciji in predhodnici izaelskih obramnih sil Haganah. Ob ustanovitvi Izraela leta 1948 je postal poveljnik odreda izraelske vojske in se boril v arabsko izraelski vojni (1948/49). V 50-ih letih je vodil skupino specialcev, ki se je imenovala Enota 101. Enota je izvedla več povračilnih napadov na Palestince in sosednje arabske države, pri čemer ni izbirala ciljev. Med šestdnevno vojno leta 1967 je Šaron poveljeval oklepni diviziji na Sinajski fronti, ki je porazila egiptovsko vojsko.

Pospeševalec judovskih naselbin

Leta 1973 je bil med ustanovitelji stranke desno usmerjene stranke Likud. Izvoljen je bil v izraelski parlament, a je odstopil kot poslanec, ker je sprejel mesto svetovalca za varnost pri takratnem izraelskem premierju Jicaku Rabinu. V Knesset je bil ponovno izvoljen leta 1977. V letih 1977-1981 je bil minister za kmetijstvo, nato pa obrambni minister (1981-1983). Pod premierjem Jicakom Šamirom je dve leti vodil ministrstvo za gradnjo in stanovanjsko politiko ter predsedoval odboru za imigracije. Svoj položaj je uporabil za pospešitev gradnje judovskih naselbin na palestinskih ozemljih, s katerimi je Izrael želel preprečiti vrnitev ozemelj Palestincem.

Premier od 2001 do 2006

Vodja likuda je postal leta 1999. Leta 2001 je zmagal na volitvah in oblikoval vlado narodne enotnosti. Premier je ostal do leta 2006, ko se je njegova politična pot zaključila zaradi možganske kapi. Po dolgoletnem članstvu v desno usmerjeni stranki je novembra 2005 ustanovil sredinsko stranko Kadima in takrat povzročil pretres na izraelski politični sceni. Čeprav je veljal za nepopustljivega politika vojaškega kova, ki je leta 2000 z obiskom na Tempeljskem griču v Jeruzalemu sprožil drugo palestinsko vstajo, je leta 2005 z umikom z območja Gaze kot prvi izraelski voditelj izpraznil del zasedenih palestinskih ozemelj. To je bilo še toliko bolj presenetljivo, ker je v preteklosti veljal za enega izmed pionirjev judovskega naseljevanja na palestinskih ozemljih.

"Bil je pogumen vojak in drzen voditelj"

Po novici o smrti so se Šaronu v izjavah že poklonili najvišji predstavniki izraelskih oblasti, medtem ko so ga Palestinci označili za zločinca. "Njegov spomin bo za vedno ostal v srcu našega naroda," je dejal premier Benjamin Netanjahu in ga označil za "pogumnega borca" in "enega največjih vojaških vodij izralskih obrambnih sil".

"Moj dragi prijatelj Arik Šaron je danes izgubil svojo zadnjo bitko," pa je v izjavi zapisal izraelski predsednik Šimon Perez. "Bil je pogumen vojak in drzen voditelj, ki je imel rad svoj narod. Bil je eden največjih zaščitnikov in najpomembnejših arhitektov Izraela, ki ni poznal strahu," je še dodal.

Obžalovanje ob smrti nekdanjega premiera je izrazila tudi pravosodna ministrica Cipi Livni, ki je Šarona opisala kot "pogumnega borca, voditelja in kmeta, ki je vedno trdno stal na izraelski zemlji". "Arik je bil človek, ki sem ga imela rada," je še dejala Livnijeva, ki je bila v Šaronovi vladi zunanja ministrica in je skupaj z njim prešla iz Likuda v Kadimo.

Iz sveta zadržane pohvale

Foto: Reuters šaron Iz sveta, vsaj z njegove zahodne poloble, se vrstijo izrazi sožalja. Med drugim so se oglasili predsednik ZDA Barack Obama, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Obama je Šarona označil kot "voditelja, ki je svoje življenje posvetil državi Izrael". Obenem je zagotovil, da ZDA ostajajo zapisane ohranjanju varnosti svojega prijatelja Izraela in si bodo še naprej prizadevale za trajen mir in varnost na Bližnjem vzhodu.

Oglasila sta se tudi bivši predsednik ZDA Bill Clinton in njegova soproga, nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton. O Šaronu sta med drugim zapisala, da "je dal svoje življenje Izraelu" in da jima je bilo v čast "z njim delati, se prepirati in ga opazovati, kako skuša vedno najti pravo pot za svojo ljubljeno državo".

Ban Ki Moon je za pokojnega premiera ocenil, da je bil skozi vse svoje življenje "junak za svoj narod, na prvem mestu vojak in nato državnik". Svet se ga bo spominjal po njegovem političnem pogumu in odločnosti, da sprejme bolečo, a zgodovinsko odločitev o umiku Izraela z območja Gaze, je spomnil. Sedanje izraelske oblasti je pozval, naj jim bo Šaronov pragmatizem navdih.
V Evropi se je med prvimi oglasil Van Rompuy, ki je zapisal, da je za smrt izvedel z žalostjo ter da je pokojni odigral ključno vlogo v novejši zgodovini Izraela.

Nemška kanclerka Angela Merkel je o Šaronu menila, da je bil "izraelski patriot", ki je naredil veliko za svojo državo, ter podobno kot Ban spomnila na umik Izraela iz Gaze leta 2005. Za britanskega premiera Davida Camerona pa je bil "ena najpomembnejših figur v zgodovini Izraela ter premier, ki je pri zasledovanju miru sprejemal pogumne in sporne odločitve".

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v sožalju pohvalil osebne sposobnosti Šarona in njegova prizadevanja, da zaščiti interese Izraela.