V 87. let starosti je v bolnišnici San Raffaele di Milano umrl italijanski politik Silvio Berlusconi. V petek so nekdanjega italijanskega premierja in medijskega mogotca sprejeli v bolnišnico, kjer je bil letos že večkrat hospitaliziran. Zadnji dve leti je bolehal za kronično levkemijo.
V zadnjih letih so Berlusconija pestile zdravstvene težave. Pred sedmimi leti so ga operirali na srcu, nekaj let kasneje še na črevesju. V Pred dvema letoma je bil večkrat hospitaliziran zaradi težav s srcem in zapletov, povezanih s covidom.
Po poročanju italijanske agencije Ansa so danes zjutraj v bolnišnico prihiteli njegovi sorodniki.
Berlusconi je bil eden najbogatejših Italijanov. Ameriška revija Forbes je letos ocenila, da njegovo premoženje, ki ga je delil z otroci, vključno z deleži v medijskih, založniških in bančnih podjetjih, znaša okoli sedem milijard ameriških dolarjev. Na Forbsovi lestvici najbogatejših Zemljanov je zasedel 329. mesto med 352 milijarderji.
Vztrajal na politični sceni kljub številnim aferam
Za milijarderjem, ki je vodil desnosredinsko stranko Naprej Italija od njene ustanovitve leta 1994, sta dve desetletji prevlade v italijanski politiki, ko je doživljal vzpone in padce. Na politični sceni je vztrajal kljub starosti in težavam z zdravjem ter številnim aferam ter okoli 30 sodnim procesom.
Letos so sicer Berlusconija oprostili še v zadnjem, tretjem sojenju v okviru afere bunga-bunga, v središču katere je bila Maročanka Karima al Mahrough, bolj znana kot Ruby, ki naj bi ji Berlusconi plačeval za spolne usluge, ko je bila leta 2010 še mladoletna. Od 90. let prejšnjega stoletja je bil obtožen v okoli 30 primerih, a so v vrsti procesov na višjih sodiščih sledile oprostilne sodbe, ponavadi zaradi pomanjkanja dokazov ali zastaranja, pa tudi njegove starosti.
Pravnomočno je bil obsojen zaradi utaje davkov v primeru svojega medijskega podjetja Mediaset in posledično leta 2013 izključen iz senata, potem ko je bil član parlamenta od leta 1994. Obsojen je bil tudi podkupovanja bivšega senatorja. Zaradi obsodb med letoma 2014 do 2019 ni smel kandidirati za politične položaje, vendar je leta 2018 sodišče prepoved umaknilo in je bil nato leta 2019 znova izvoljen za evropskega poslanca. Evropski poslanec je bil sicer že bil med letoma 1999 in 2001. Za senatorja pa je bil znova izvoljen na volitvah septembra lani.
Ime si je ustvaril z izgradnjo medijskega imperija v začetku 90. let in kot lastnik nogometnega kluba AC Milan. V politiko je vstopil po zmagi na volitvah leta 1994 in hitro postal eden najbolj priljubljenih politikov. Premierski položaj je zasedel trikrat, na čelu vlade pa je bil skupno devet let. Je tudi edini italijanski premier po drugi svetovni vojni, ki mu je uspelo na položaju ostati celoten petletni mandat, in sicer med letoma 2001 in 2006. Premier je bil tudi leta 1994 ter med letoma 2008 in 2011.
V preteklosti je veljal za prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, po ruski invaziji na Ukrajino pa je dejal, da je zaradi Putinovega ravnanja razočaran. Vendar je februarja letos razburil javnost, ko je krivdo za ukrajinsko vojno pripisal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, češ da bi zgolj moral "nehati napadati avtonomni republiki v Donbasu".
Za milijone Italijanov sicer predstavlja zlato obdobje italijanskega gospodarstva. Pod okriljem njegovega holdinga Fininvest, v katerem je bil večinski lastnik, ob njem pa še njegovi otroci, je tudi največja italijanska zasebna televizijska mreža Mediaset in največja založniška hiša v državi Mondadori s številnimi časniki.
Od pevca do pravnika in tajkuna
Rodil se je 29. septembra 1936 v Milanu kot sin bančnega uslužbenca. Od pevca na ladijskih križarjenjih je napredoval do pravnika. Svoje premoženje je začel graditi z nepremičninskimi posli.
V začetku 60. let je v Milanu zgradil sodobno mestno četrt, kamor segajo tudi njegovi televizijski začetki. Četrt je namreč opremil z lastno kabelsko televizijo, ki jo je nato uspešno in v veliki meri z izkoriščanjem pomanjkljive nacionalne medijske zakonodaje na področju varstva konkurence razširil po vsej Italiji.
Kot premier v Sloveniji ni bil na dvostranskem obisku, januarja 2004 pa se je na Brdu pri Kranju udeležil srečanja premierjev štirilaterale iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ko je bil slovenski premier Anton Rop. Se pa je s slovenskimi visokimi predstavniki srečeval med njihovimi obiski v Rimu.
Oče petih otrok iz dveh zakonov in večkratni dedek je leta 2020 našel novo sopotnico, Marto Fascina, 53 let mlajšo nekdanjo manekenko in poslanko njegove stranke Naprej Italija.
Z državnim pogrebom je Italija priznala, da je fašistična država!
Se je le stegnu!
En fašist manj! Naj se dediči pokoljejo za dediščino!