Ante Marković je bil rojen 25. novembra 1924 v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Na mesto predsednika predsedništva SR Hrvaške je bil imenovan leta 1986, ko je zamenjal Emo Derosi-Bjelajac.

Na čelo nekdanje skupne države pa je stopil marca leta 1989. Takoj se je lotil reševanja gospodarskih težav in tako predstavil program gospodarskih reform, s katerimi mu je uspelo za kratek čas umiriti inflacijo ter prebivalcem skupne države dvigniti splošni življenjski standard.

Zaradi tega je Marković postal eden izmed najbolj priljubljenih jugoslovanskih politikov in eden prvih prozahodno usmerjenih politkov. Ko je skupna država počasi začela razpadati, je Marković vse bolj izgubljal svoj vpliv.

Potem ko so ZDA leta 1991 Jugoslaviji ustavile vso finančno pomoč, so visoka zadolženost države v tujini, ukinjena tuja gospodarska pomoč ter svobodne volitve in izpeljava referendumov v Sloveniji in na Hrvaškem Markoviću onemogočila izpeljavo načrtovanih reform. S položaja zveznega premierja je odstopil decembra 1991.

Marković se je nato umaknil iz javnega življenja. Nazadnje se je pojavil leta 2003, ko je pred haaškim sodiščem nastopil kot priča v procesu proti nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Takrat je potrdil, da sta mu tako Milošević kot hrvaški predsednik Franjo Tuđman marca 1991 potrdila, da sta se v Karađorđevu sporazumela o delitvi Bosne in Hercegovine.