Irino Sendler (1910–2008) so velikokrat primerjali z znamenitim nemškim poslovnežem Oskarjem Schindlerjem, ki je v času druge svetovne vojne rešil življenja več tisoč judov. Nesrečnike je postavil na seznam pomembne delovne sile za vojno industrijo in jih tako obvaroval zanesljive smrti v krematorijih. Tudi preminula medicinska sestra Irina Sendler je med krvavo vojno vodila seznam in nanj zapisovala imena judov iz famoznega judovskega geta v Varšavi, ki so tako za las ušli smrti.                                                       

Varšavski geto

Največji tovrstni nacistični geto za jude v Evropi so leta 1940 postavili v Varšavi. Z 18 kilometrov dolgim obzidjem obdani geto je imel sprva 350 tisoč judovskih prebivalcev, pozneje so nacisti v geto strpali še pol milijona judov. Leta 1943 so se judje v getu uprli, a upor ni uspel, le še bolj je spodbudil genocidno politiko nacistov.

Neverjetna iznajdljivost pri reševanju otrok
Leta 1910 rojena Sendlerjeva se je takoj po nemški okupaciji Poljske leta 1939 zavzela za judovsko skupnost, ki so ji nacisti namenili iztrebitev. Prijavila se je za medicinsko sestro v varšavskem getu in se z izjemnimi napori borila za humanitarnost, kolikor je bilo to takrat sploh mogoče. V geto je po svojih najboljših močeh tihotapila zdravila in hrano. Ko so se nacisti odločili za dokončno "rešitev judovskega vprašanja", s katero so bistveno pospešili genocid nad judi, se je Irina odločila, da bo iz smrtonosnih krempljev nacistov poskušala rešiti vsaj otroke.

Za organizacijo Svet za podporo Judom (Zagota) je organizirala tihotapljenje otrok iz geta. Otroke so omamili, jih skrili v žaklje, lesene zaboje ali volnene plašče in jih po kleteh oziroma kanalizacijskem omrežju poskušali prenesti iz geta. Irina jim je zagotovila ponarejene osebne dokumente in jih predala v skrbstvo zanesljivim poljskim družinam ali samostanom.

	Zavedam sem, da nisem storila vsega, kar je bilo v moji moči. Veliko več otrok bi lahko rešila. Zaradi tega imam na vesti madež, ki se ga ne bom mogla znebiti do konca svojih dni. Irina Sendler

Podkupnina jo je rešila
Oktobra 1943 so Irino nepričakovano aretirali. Nekdo jo je ovadil, zato so jo agenti gestapa nemudoma prijeli. Tri mesece so jo strahotno mučili, da bi razkrila podatke o organizaciji Zagota, a angel iz geta ni črhnil niti besede. Nazadnje so jo obsodili na smrt, toda k sreči jo je iz temnice, kjer je bila zaprta, nekaj dni pred izvršitvijo kazni izpustil zaporniški paznik, ki so ga bili podkupili aktivisti Zagote. Irina je nadaljevala svoje delo, vendar zdaj kot invalid. Strahotna mučenja v gestapovskem zaporu so jo za zmeraj priklenila na voziček.

Imena otrok, ki jih je rešila iz getovskega brezna smrti, si je Irina vestno zapisovala na papir, ki ga je v steklenički hranila pod nekim drevesom. Getovski otroci so po vojni tako dobili svojo pravo identiteto in se vrnili k svojim sorodnikom, če so ti sploh preživeli vojno.

Zasluge Irine Sendler niso bile nikoli primerno ovrednotene. S povojnimi komunističnimi oblastniki na Poljskem se ni razumela, zaradi česar so jo ti odrinili na stranski tir. Njena vloga med vojno je bila bolj ko ne zamolčana tudi v Izraelu. Nominacija za Nobelovo nagrado za mir leta 1998 je spodletela.